Ustavni sodniki so v okviru presoje skladnosti ZDavNepr z Ustavo presojali tudi določbe ZMVN, ki se nanašajo na obdavčenje. Razlog za to je v tem, da vsebuje 5. člen ZMVN blanketno določbo, ki napotuje na ZMVN in na njegovi podlagi sprejete podzakonske predpise. ZMVN je tako pomemben za določanje davčne osnove za davek na nepremičnine in tako neposredno vpliva na davčno obveznost davčnih zavezancev.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so nekatere določbe ZMVN, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin in so bistvene za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo. Podobno je Ustavno sodišče presodilo, da so nekatere določbe ZDavNepr, ki opredeljujejo davčno osnovo, davčne stopnje za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, pravico do pritožbe in položaj občin v zvezi z davkom na nepremičnine v neskladju z Ustavo. Ker gre po mnenju Ustavnega sodišča za temeljne določbe davka na nepremičnine, brez katerih preostalih določb ZDavNepr ni mogoče izvrševati, je sodišče ZDavNepr razveljavilo v celoti.
Ustavno sodišče v svoji odločbi sicer navaja, da nepremičninski davek sam po sebi ni sporen, saj ga pozna večina evropskih in tudi tretjih držav, poleg tega pa bi nepremičninski davek nadomestil zastarel sistem obdavčitve nepremičnin, ki ga bomo v Republiki Sloveniji po odločbi Ustavnega sodišča spet uporabljali od 1. aprila letos (davčna obveznost se bo sicer ugotavljala za celotno leto 2014). V konkretnem primeru ZDavNepr je Ustavno sodišče prepoznalo več določb, ki po njegovem mnenju niso v skladu z Ustavo: določbe glede davčne osnove so neustavne, saj se davčna osnova ugotavlja na podlagi določb ZMVN, ki pa napotuje na modele in kriterije vrednotenja, ki so v celoti urejene v podzakonskih predpisih; različne davčne stopnje za rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine ter za poslovne in energetske nepremičnine naj ne bi bile utemeljene z namenom zakonodajalca in tudi ne vzdržijo preizkusa sorazmernosti; pravica do pritožbe, ki jo ZDavNepr sicer izrecno ureja, pa je po mnenju Ustavnega sodišča izvotljena, saj zavezancu ni zagotovljeno pravno varstvo v primeru, da se ne strinja z modelom vrednotenja.
Medtem, ko si bodo davčni zavezanci zaradi razveljavitve ZDavNepr verjetno oddahnili, pa je razveljavitev ZDavNepr velik udarec za Vlado in tekoči proračun, saj je Vlada v letu 2014 sicer računala na nekaj manj kot 200 milijonov evrov prilivov v državni proračun iz naslova davka na nepremičnine. Ta znesek se je sicer v zadnjem času zmanjšal že zaradi sprememb ZDavNepr, ki jih je predlagala Vlada sama in ki jih je Državni zbor z nekaterimi drugimi spremembami sprejel le dan pred razglasitvijo odločbe Ustavnega sodišča.
Zaradi »padca« ZDavNepr je jasno, da bo treba poiskati nove vire za ta izpad davčnih prihodkov, pri tem pa Vlada nima prav veliko možnosti: še najbolj verjetni možnosti se zdita dodaten dvig davka na dodano vrednost (DDV), stopnji katerega sta se bistveno povečali že lani poleti, ali pa uvedba kriznega davka, o katerem je Vlada razmišljala že v začetku lanskega leta, pa je kmalu zamisel o tem opustila. Oba ukrepa bi utegnila negativno vplivati na že tako krhko slovensko gospodarstvo – dodaten dvig DDV bi lahko zmanjšal porabo in negativno vplival na gospodarsko rast, kakršen koli krizni davek pa bi še dodatno obremenil (že tako visoko obremenjene) plače slovenskih delavcev.
Pripravil: Andrej Grah Whatmough, univ. dipl. pravnik, specialist davčnega prava v družbi Grah in partnerji, d.o.o.
* Podrobnejši prispevek o razveljavitvi ZDavNepr in posledicah bo objavljen v naslednji številki revije Pravna praksa.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
