Čeprav je že Zakon o inšpekciji dela (ZID) iz leta 1994 omogočil boljše delo inšpekcijskih služb, je bilo ugotovljeno, da zakonske možnosti še vedno niso v zadostni meri pripomogle k učinkovitosti inšpektorjev na področju zagotavljanja pravnega varstva delavcev, še zlasti na področju preprečevanja zaposlovanja na črno.
Kljub temu, da je ZID s spremembami in dopolnitvami dal inšpektorjem za delo nove instrumente za nadzor nad izvajanjem predpisov s področja dela in zaposlovanja in čeprav so predpisi iz delovnega prava po uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih iz leta 2002 razmejili pristojnosti med inšpekcijo dela in delovnimi sodišči, so se v zadnjih letih pogosto izražale zahteve po večjih, dodatnih pooblastilih inšpekcije za delo in po višjih kaznih za sankcioniranje prekrškov ter po učinkovitejšem inšpekcijskem ukrepanju.
Analiza izvajanja ZID je pokazala naslednje pomanjkljivosti in ovire za učinkovitejše delovanje inšpektorata:
- težave pri opredelitvi in razmejitvi pristojnosti med inšpektoratom in drugimi organi;
- neusklajenost ZID in ZIN, ki je bil uveljavljen kasneje, pri posameznih postopkovnih vprašanjih in predpisanih globah za iste prekrške;
- pomanjkanje ustreznih kadrov ter pomanjkljiva ali zastarela oprema na določenih področjih.
Novi ZID-1 ureja pristojnost Inšpektorata Republike Slovenije za delo, pooblastila in pogoje za inšpektorja, naloge in pogoje za strokovnega pomočnika, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.
Inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov glede varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk.
Pristojnosti inšpektorata so določene tudi v materialnih zakonskih predpisih, od katerih so primarni Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o urejanju trga dela in Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Inšpektorat za delo opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb drugih materialnih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.
Iz določbe 3. člena ZID-1 izhaja, da se za izvrševanje inšpekcijskega nadzora in za inšpektorja kot "lex specialis" primarno uporablja ta zakon. Glede vprašanj, ki v njem niso posebej urejena, se uporablja zakon, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo (ZIN) in zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Zaradi jasnejše opredelitve nalog inšpektorata se na novo določa, da inšpektorat poleg opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora nudi tudi strokovno pomoč.
V 8. členu je določeno, da inšpekcijski nadzor, v mejah pristojnosti inšpektorata, opravlja inšpektor, pri čemer je eksplicitno poudarjeno načelo samostojnosti inšpektorja pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, ki izhaja že iz 4. člena ZIN. Glavna naloga inšpektorja je, da zagotovi spoštovanje predpisov, kar lahko stori s svetovanjem in pomočjo (t.j. z ureditveno odločbo) ter s kaznovanjem.
11. člen določa, pod katerimi pogoji in za koliko časa inšpektor lahko zaseže dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi. Tako določen zaseg dokumentacije omogoča inšpektorju, da takoj pridobi dokumentacijo, ki je pomembna za ugotavljanje dejanskega stanja in podlaga za ukrepanje, zavezancem pa onemogoča naknadno prirejanje ali spreminjanje dokumentacije.
ZID-1 uveljavlja nov institut "strokovnega pomočnika". Ocenjuje se, da bi strokovni pomočniki lahko pomembno prispevali k večji učinkovitosti inšpektorata, saj bi na ta način povečali možnosti za hitrejšo obravnavo prijav, kar bi posledično vplivalo na zmanjšanje zaostankov. Strokovni pomočnik je uradna oseba, katere naloge so: nudenje strokovne pomoči, sprejemanje vlog in drugih pobud za začetek postopka. Lahko opravlja tudi posamezna procesna dejanja v inšpekcijskem postopku, vendar le v skladu z usmeritvami in pod nadzorom inšpektorja, ki vodi postopek.
Zakon v 14. členu določa, da se določene prijave obravnavajo prednostjo, če iz njih izhaja: da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe iz 19. člena zakona ali da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.
V primeru hujših kršitev lahko inšpektor izreče ustno odločbo, saj mora biti prepoved takojšnja. Gre za kršitve zaradi katerih mora inšpektor prepovedati zavezancu delo delavcev, oziroma prepovedati delovni proces ali uporabo sredstev za delo. Inšpektor mora v primeru izdaje ustne odločbe zavezancu izdati pisno odločbo najpozneje v 8 dneh, od dneva, ko je opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
23. člen ureja možnost pečatenja sredstev za delo, delovnih prostorov ter delovišč ali drugih prostorov, v katerih se opravlja dejavnost, kot tudi prekinitev distribucije električne energije, vode, plina ter telekomunikacijskih zvez. Za razliko od prejšnje ureditve, ko niso bili določeni kriteriji, kdaj se izreče ukrepe pečatenja in prekinitve distribucije, se z ZID-1 opredeljujejo ti ukrepi kot ukrepi stopnjevalne narave, saj se izrečejo v primerih, ko zavezanec po predhodno izdanih prepovednih odločbah (dvakrat v šestih mesecih ali več kot dvakrat v daljšem časovnem obdobju) ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
