Odnos do intelektualne lastnine in njeno pravično varovanje usodno prispeva k narodovi gospodarski uspešnosti in kulturni identiteti. Zato je varstvo avtorske in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške dejavnosti, zagotovljeno že v 60. členu Ustave Republike Slovenije. ZASP pa se uvršča med najpomembnejše državne zakone. Zakon ureja razmerja med ustvarjalci in uporabniki intelektualne lastnine z izrazito skrbjo za zaščito ustvarjalcev in njihovih pogojev dela ter spoštuje intelektualno lastnino kot zasebno lastnino.
Zaradi prenosa določb Direktive 2011/77 je novela ZASP-F dopolnila 60. člen ZASP tako, da če sta pri glasbenem delu z besedilom, glasba in besedilo ustvarjena posebej z namenom, da se uporabita skupaj, varstvo glasbenega dela z besedilom preneha 70 let po smrti zadnjega preživelega avtorja glasbe ali avtorja besedila, ne glede na to, ali sta določena kot soavtorja.
Dopolnjen 127. člen, ki določa trajanje pravic izvajalcev (izvajalci so: igralci, pevci, glasbeniki, plesalci ipd.), po novem določa, če je posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve javnosti, ki se je pripetila najprej.
Podaljšane so tudi pravice proizvajalcev fonogramov, katerih trajanje je določeno v 132. členu. Tako člen določa, da pravice proizvajalca fonogramov trajajo 50 let, odkar je bil posnetek narejen. Če je bil fonogram v tem času zakonito izdan, trajajo pravice 70 let od take prve izdaje. V primeru, da ni bilo take izdaje, pa je bil fonogram v tem času zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice 70 let od take prve priobčitve javnosti.
Za izvajalce je natančneje določena možnost preklica pogodbe o prenosu pravic do posnetka na proizvajalca fonogramov, če ta ni dal v prodajo zadosti primerkov fonograma s tem posnetkom ali če takega fonograma ni dal na voljo javnosti (novi 122a. člen). Možnost preklica pogodbe o prenosu materialnih pravic za avtorje in imetnike sorodnih pravic je že bila določena v 83. členu ZASP, novi 122a. člen določa, da dodatni rok za zadostno izvrševanje pravice znaša eno leto.
Za izvajalce je določena pravica do dodatnega nadomestila, ki ga plača proizvajalec fonograma (nova 122b. in 122c. člen). Pravica do tega nadomestila se obvezno upravlja kolektivno - dopolnjen 147. člen.
Spremembe in dopolnitve ZASP-F so začele veljati 28. decembra 2013. Zaradi upoštevanja roka, ki ga Direktiva 2011/77 določa za prenos v pravni red države, pa se uporaba novih določb nanaša na stanje 1. novembra 2013.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
