Izdelava kopije posnetka, objavljenega na tik-toku, se ne šteje za nedovoljen dokaz, saj je nastal med postopkom za zavarovanje sledov kaznivega dejanja, poleg tega je bil objavljen na javno dostopnem spletnem družbenem omrežju in se v obsojenčevo zasebnost s tem ni posegalo.

V upravnem postopku ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Stranka mora imeti možnost na ustni obravnavi pred upravnim organom pričam postavljati vprašanja in s tem v svojem interesu sodelovati pri razjasnitvi dejanskega stanja. S tem se ji tudi omogoči, da se izreče o tem dokazu, kar je še posebej pomembno takrat, ko gre za stranki neugodno pričanje, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 35/2024 z dne 22. januarja 2025.

Pravico do dostopa do zagovornika in do seznanitve z obdolžitvami v postopku pridobivanja dokazov ima tista oseba, ki velja za obdolženo storitve kaznivega dejanja.

Splošno sodišče EU je potrdilo, da mora Poljska zaradi neuskladitve nacionalne zakonodaje z evropsko na področju pravosodnega sistema plačati več kot 320 milijonov evrov kazni.

Družba Flightright je od potnice in njenega spremljevalca prevzela primer, v katerem sta potnika imela potrjeno rezervacijo za let, ki bi ga morala izvesti družba Etihad Airways iz Düsseldorfa (Nemčija) prek Abu Dabija (Združeni arabski emirati) v Brisbane (Avstralija). Rezervacija je vsebovala tako imenovano Open-Return-Ticket, kar pomeni, da datum povratnega leta ni bil fiksno določen. Ker je bil let iz Nemčije v Emirate odpovedan, sta potnica in njen spremljevalec uradno spremenila rezervacijo pri letalski družbi, dodatno pa sta še prejela zagotovilo, da bosta prejela dobropis v obliki unovčljivih milj ter dodatni dobropis v obliki milj v okviru programa Etihad Guest, za katerega sta odprla račun zvestobe. Potnik, ki bi moral spremljati odstopnico, je prejel dobropis v obliki obljubljenih milj, odstopnica pa ne. Po prevzemu je družba Flightright pri družbi Etihad Airways uveljavljala pravico do izbire skladno z 8. členom Uredbe št. 261/2004 in zahtevala povračilo stroškov v višini polne cene vozovnice za vse dele poti, ki niso bili opravljeni.

Za zakonito izvedbo preiskave elektronske naprave mora obstajati ena izmed dveh pravnih podlag: vnaprejšnja pisna privolitev imetnika oziroma uporabnika naprave ali obrazložena sodna odredba. Če je naprava v lasti mladoletne osebe, je njeno soglasje k preiskavi le-te pravno veljavno le, če je bila podano po posvetu in v navzočnosti njegovega zagovornika.

Državni zbor je 30. januarja 2025 sprejel novelo C Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ta naj bi ZNPPol usklajevala s pravom Evropske unije (EU), sodno prakso Sodišča EU in odločbo Ustavnega sodišča v zadevi Up-26/19, U-I-227/19 glede ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju ter zagotavljala učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju njenih temeljnih nalog. Novela bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS.

V sodbi Pisanski proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitev svobode izražanja, ker je bila odvetniku zaradi neprimernega izražanja pred sodiščem naložena denarna sankcija.

Zbiranje podatkov o tem, kako se naslavljajo stranke, ni objektivno nujno in s tem legitimno, zlasti če je namen personalizirati poslovno komunikacijo na podlagi spolne identitete.

Stališče, da mora biti otrokovo nasprotovanje vrnitvi v državo izvora utemeljeno z resnimi razlogi, da torej ne zadošča, da otrok svoje odločno nasprotovanje vrnitvi v državo izvora utemelji z razumljivimi, življenjsko prepričljivimi razlogi, učinkuje na otrokovo pravico, da poda v postopku vrnitve po Haaški konvenciji upoštevno mnenje (iz 22. člena v zvezi s prvim odstavkom 56. člena Ustave Republike Slovenije (URS)), nesorazmerno omejujoče, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Up-635/24 z dne 14. novembra 2024. V njej je presojalo sklep okrožnega sodišča, s katerim je to odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev enajstletne deklice iz Slovenije, kjer je trenutno z očetom (v nadaljevanju: pritožnik), k materi v Nemčijo.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotavljalo, ali je šesti odstavek 36. člena > Zakona o bančništvu (ZBan-3), ki določa, da se glede imenovanja delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, ustaven. Odločilo je, da takšna ureditev neutemeljeno odreka pravico imenovanja predstavnikov delavcev v organe vodenja banke, s čimer je kratena pravica delavcev do izvolitve t. i. delavskega direktorja, kar naj bi bistveno vplivalo na njihove interese.

Evropsko sodišče je odločilo, da se prejeta Erasmusova štipendija ne sme upoštevati pri izračunu dohodnine starša, ki skrbi za dijaka oziroma študenta, ki je to štipendijo prejel.

Zakonito sestavljeno ponudbo je moral razlastitveni upravičenec posredovati razlastitvenemu zavezancu v taki obliki in s takimi sestavinami, da se je ta lahko prepričal, da je v skladu z zakonom, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 12/2024 z dne 20. novembra 2024. Pojasnilo je tudi, da je morala upravna enota na to ob uvedbi razlastitvenega postopka paziti po uradni dolžnosti.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Maria Somogy v. Hungary ugotovilo kršitev pravice do svobode izražanja, pri tem pa poudarilo, da zaščita ugleda javnih organov ne sme nesorazmerno omejevati svobode izražanja, še posebej pri vprašanjih javnega interesa.