c S
V SREDIŠČU
O ustavnosti stojnine

Zakonsko določena stojnina znaša 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja na začetek nakladanja ali razkladanja blaga (po prvi uri zamude). Državni svet (v nadaljevanju: predlagatelj) ji je očital arbitrarnost in očitno nesorazmerje s škodo, ki prevoznikom zaradi zamud dejansko nastaja. Ustavno sodišče pa tem trditvam v odločbi v zadevi U-I-77/24 z dne 13. marca 2025 ni pritrdilo.

17.04.2025 08:53
Nepošteni pogodbeni pogoji

Pogodbeni pogoj, ki mladoletnega športnika zavezuje k plačilu dela svojih prihodkov v primeru, da postane profesionalec, je lahko nepošten. Pri presoji takšnega pogoja mora nacionalno sodišče ugotavljati, ali je bil oblikovan jasno in razumljivo, zlasti z vidika ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo za potrošnika. Pri tem mora upoštevati tudi trajanje pogodbenih obveznosti, razmerje med storitvijo in plačilom ter posebni položaj mladoletne osebe.

16.04.2025 00:00
IZ SODNE PRAKSE: Odškodninska odgovornost delodajalca Za škodo, ki jo je delavec utrpel na delovišču, sta lahko odgovorna tako delodajalec v ožjem kot delodajalec v širšem pomenu besede. Prvi ima možnost regresnega zahtevka do morebitnih solidarnih odškodninskih zavezancev, vendar ti v razmerju do delavca niso upoštevni. 15.04.2025 00:00
Spoznanja iz srednje in vzhodne Evrope: Slovenija, Madžarska in Poljska pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Uradna spletna stran Oddelka za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v sklopu širšega organa Odbora ministrov Sveta Evrope (SE) zadolžen za nadzor izvrševanja sodb ESČP, prikazuje podatek o odstotku vseh do sedaj zaprtih primerov posameznih držav članic.1 Z nekaj izjemami so te številke izredno visoke in v povprečju dosegajo 84 odstotkov zaprtih primerov na državo, še bolj presenetljivo pa je, da so si odstotki podobni, saj večjih odstopanj, vsaj med državami članicami EU, praktično ni. To je nekoliko nenavadno, vsaj če pomislimo, da so nekatere države, kot sta Madžarska in Poljska, (vsaj) zadnje desetletje vodile ineliberalno usmerjene, celo nedemokratične politične stranke. Slednje so tudi pokazale izrazito nenaklonjenost sodbam drugega mednarodnega sodišča v Evropi, Sodišča EU. Ne glede na to pa se po pogledu v uradne podatke zdi, da se take države v odnosu do ESČP ne razlikujejo pretirano od denimo Slovenije, ki je liberalni demokraciji bolj ali manj zavezana že od osamosvojitve. 14.04.2025 00:00
Svoboda izražanja in blokade spletnih strani

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi RFE/RL Inc. in drugi proti Azerbajdžanu združilo štiri zadeve in ugotovilo, da so nacionalne oblasti kršile svobodo izražanja, zagotovljeno z 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), zaradi nepredvidljivosti zakonodaje, ki je urejala dostop do informacij.

11.04.2025 04:52
IZ SODNE PRAKSE: Pravica do zaslišanja obremenilnih prič

Obdolžencem v kazenskih postopkih za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb mora biti omogočeno, da so obveščeni o zaslišanju mladoletnega oškodovanca, da imajo možnost opazovanja priče med zaslišanjem ali pozneje prek videoposnetka ter da imajo možnost postavljanja vprašanj priči, bodisi neposredno ali posredno.

10.04.2025 01:41
Začasna zaščita

Nov Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1) nadomešča istoimenski zakon iz leta 2005, ki se je v praksi izkazal za pomanjkljivega in zastarelega, ter skladno z Direktivo Sveta 2001/55/ES (ki jo je v slovenski pravni red prenesel že stari zakon) in Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2022/382 zagotavlja hitro in učinkovito zaščito osebam v stiski ter ureja obveznosti in pravice razseljenih oseb.

08.04.2025 05:31
Literatura in literarna satira med pravico do svobode umetnosti in pravico do osebnega dostojanstva V zgodovini slovenske književnosti je v zadnjih petindvajsetih letih vsaj trikrat prišlo do močnega trka med ustavno varovano pravico do svobode izražanja, kakor jo opredeljuje 39. člen Ustave RS,1 in svobode umetnosti (59. člen Ustave RS pravzaprav določa svobodo znanosti in umetnosti!) na eni ter na drugi strani pravico do osebnega dostojanstva in varnosti oz. zasebnosti in osebnostnih pravic, kakor to določata 34. in 35. člen Ustave RS, na podlagi katere se neposredno uresničujejo človekove osebnostne pravice in temeljne svoboščine. Prva dva izmed primerov, ki sta nekoliko starejšega datuma, sta zaključena, tretji izmed sporov se še rešuje po sodni poti. 07.04.2025 00:00
Kršitev pravice do svobodnih volitev in konflikt interesov Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Kokëdhima proti Albaniji presodilo, da odvzem poslanskega mandata zaradi lastništva delnic v podjetju, ki je sklepalo pogodbe z javnimi institucijami, ne pomeni kršitve pravice do svobodnih volitev, ki jo ureja 3. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP), saj je bil s tem ugotovljen konflikt interesov. 04.04.2025 05:50
IZ SODNE PRAKSE: Prisilna hipoteka

Zemljiškoknjižno sodišče izbriše zaznambo izvršbe in prisilno hipoteko le po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, če je bil sklep o izvršbi razveljavljen, spremenjen ali je bila izvršba ustavljena, ne pa tudi (zgolj) na podlagi izbrisnega dovoljenja upnika.

04.04.2025 00:00
O poslovnih stikih po ZIntPK

Poslovni stiki iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 43/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X Ips 42/2022 z dne 19. februarja 2025.

02.04.2025 03:36
Spremenjeni pogoji za koncesijo Evropska zakonodaja ne dovoljuje enostranskega podaljšanja trajanja koncesij, če podaljšanje vključuje povečanje pavšalne pristojbine, prepoved prenosa prostorov in obveznost sprejetja podaljšanja za sodelovanje v prihodnjih razpisih. 01.04.2025 00:00
Pravna (ne)kultura inšpektorata za šolstvo: odgovornost za transparentnost in zakonitost suspenza po 107.a členu ZOFVI V praksi se pojavljajo zaskrbljujoča navodila inšpektorata za šolstvo, ko je zoper zaposlenega v šolstvu vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Kadar je tovrstna kazenska ovadba vložena zoper zaposlenega, ki opravlja delo v šolstvu, mora namreč policija skladno s 107.a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)1 obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo (IRSŠ). Članek obravnava težave, ki se kažejo v praksi pri dosledni in pravilni uporabi določb 107.a člena ZOFVI. 31.03.2025 09:12
IZ SODNE PRAKSE: Odloženo sodno varstvo

Procesni sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev uradne osebe, ni upravni akt, zaradi česar ni mogoče njegovo izpodbijanje v upravnem sporu. Sodno varstvo zoper tak sklep je mogoče v upravnem sporu zoper končno odločitev tožene stranke.

26.03.2025 05:37
Novosti pri potnih listih Državni zbor je 6. marca 2025 sprejel Zakon o potnih listinah. Ključni razlog za spremembe je prenos Direktive Sveta (EU) o vzpostavitvi potne listine Evropske unije za vrnitev. Poleg tega gre tudi za uskladitev z Zakonom o osebni izkaznici, zakon pa prinaša še ukrepe za preprečitev predložitve lažne fotografije, poenostavlja postopek za upravne enote in odpravlja ovire za državljane. 25.03.2025 02:10
Država ima prednost pred hipotekarnim upnikom

Prednostno poplačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, zapadlih v zadnjem letu, zasleduje ustavno dopusten cilj varovanja finančne vzdržnosti socialnih sistemov, ki so temelj uresničevanja pravice do socialne varnosti. Ukrep je primeren in nujen, saj prispeva k stabilnemu delovanju teh sistemov.

25.03.2025 01:36
Novosti pri osebnih izkaznicah Državni zbor je 4. marca 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici. V letu dni po uveljavitvi zakona se bodo tudi otroške osebne izkaznice lahko uporabljale kot kartica zdravstvenega zavarovanja. Zakon prinaša tudi ukrepe, ki bodo preprečevali predložitev lažne fotografije, poenostavlja postopke za upravne enote in odpravlja ovire za državljane. 24.03.2025 12:08
Kaj če je do državnega tožilca prišel le glas o kaznivem dejanju V naslovu citirani pasus, na katerega je, razen državnih tožilcev, verjetno pozoren le še malokdo, opredeljuje pravni položaj, ki je redek in pogost hkrati. Redek, ker je redko evidentiran kot tak, izkustveno pa sploh ni tako zelo redek. Gre za del prvega stavka v drugem odstavku 161. člena ZKP, ki določa, kaj lahko stori (pravilno: mora storiti?) državni tožilec, potem ko je prejel kazensko ovadbo, pa nima dovolj podatkov, da bi o njej lahko odločil. Ne pozitivno ne negativno. Določba je sedes materiae za tretjo možnost, za znamenito »dopolnitev ovadbe«, procesni institut, ki je najbrž med prvimi, ki se ga mora naučiti uporabljati vsak novopečeni pravnik, ko prestopi vrata tožilstva. Ukrepanje v zvezi z glasom o kaznivem dejanju ni čisto enako, čeprav je res - in tudi zgodovina nam pritrjuje -, da je večinoma še najbolj podobno prav dopolnjevanju ovadbe, včasih pa popolnoma enako. 24.03.2025 00:00
Državni zbor je sprejel Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

Cilj zakona je normativno jasno in celovito urediti to pomembno področje. Zaradi izpolnjevanja zahtev iz mejnika M49 Načrta za okrevanje in odpornost je Vlada predlagala Državnemu zboru sprejem po nujnem postopku.

21.03.2025 07:35
Kršitve domneve nedolžnosti in pravice do nepristranskega sojenja

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Gorše proti Sloveniji ugotovilo kršitev domneve nedolžnosti in pravice do nepristranskega sojenja, saj je sodnik, ki je sprejel priznanje krivde dveh pomočnikov, sodil v isti zadevi zoper glavnega storilca.

20.03.2025 04:10