c S
V SREDIŠČU
Pomeni umetna inteligenca konec pravniškega poklica? Umetna inteligenca je, kot vemo, računalniški sistem, zmožen izvajati naloge, ki običajno zahtevajo človeški razum, npr. vizualno dojemanje, prepoznavanje jezika, odločanje in medjezikovno prevajanje.1 Umetna inteligenca je "zmožnost sistema, da pravilno interpretira zunanje podatke, da se iz takih podatkov uči in da ta znanja s pomočjo gibkega prilagajanja uporablja za dosego specifičnih ciljev in nalog".2 V ta namen so strokovnjaki razvili različne metode, med katerimi je verjetno najpomembnejše strojno učenje. Gre za računalniške sisteme, ki so se zmožni učiti in prilagajati brez izrecnih navodil tako, da s pomočjo algoritmov in statističnih modelov analizirajo in sklepajo na temelju vzorcev in podatkov. 26.02.2024 00:00
Vsa naglica je od hudiča (pregovor)

Ta pregovor – kje sem ga že prebrala? – je tukaj priložnostno. Služi za naslov intervjuja, ki sem ga imela čast opraviti z našim uglednim pravnim teoretikom, prof. dr. Albinom Igličarjem.1 Tema pogovora, ki se je porodila ob razpravi na nedavnem pravniškem simpoziju z naslovom Izvrševanje in zloraba pravice,2 je bila zloraba pravic oziroma uporaba pravic v nasprotju z njihovim namenom, ki se dogaja tudi pri poslancih/poslankah in vladah v zakonodajnih postopkih.

23.02.2024 06:34
Državni zbor Republike Slovenije sprejel novelo Zakona o osnovni šoli Poslanci so s 46 glasovi za in 24 glasovi proti sprejeli novelo Zakona o osnovni šoli. Ta prinaša številne novosti tako na področju učenja tujih jezikov, nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, izobraževanja na domu, izobraževanja učencev s posebnimi potrebami in izobraževanja učencev, katerih materni jezik ni slovenščina. 22.02.2024 16:41
O ustavnosti Zakona o veterinarstvu (ZVet-1)

Posebna podlaga v Zakonu o veterinarstvu (ZVet-1), ki bi določala oziroma opredeljevala merila za izbor koncesionarjev za opravljanje javne veterinarske službe, z vidika legalitetnega načela ni potrebna, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-377/22 z dne 1. februarja 2024.

22.02.2024 06:43
IZ SODNE PRAKSE: Meje proste presoje

Če z zakonom pogoji za imenovanje na mesto predsednika sodišča ne omejujejo možnosti ponavljanja mandatov, ni sprejemljivo, da Sodni svet v okviru proste presoje takšno zakonsko določbo razlaga drugače. Prostor proste presoje organa je namreč očrtan z razlago zakona. Le kadar zakon za odločanje pomembne vsebine ni določno opredelil, je lahko nadaljnjo oceno ter s tem izbiro primernosti odločitve prepustil tehtanju in odločanju organa.

21.02.2024 09:37
Pravica do poštenega sojenja

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je soglasno odločilo, da je Slovenija v primeru Škoberne kršila obtoženčevo pravico do poštenega sojenja in zasebnosti, ko ga je ljubljansko okrožno sodišče spoznalo za krivega jemanja podkupnine.

20.02.2024 09:36
Krepitev pomena nacionalnih sodišč za razvoj mednarodnega prava Številni sodobni izzivi, s katerimi se sooča pravo, povzročajo premike tudi v odnosu domačih (nacionalnih) sodišč do mednarodnega prava. Čeprav so bile interakcije med njima prisotne od nekdaj, postajajo vse pogostejše. Z razvojem številnih t. i. "navznoter obrnjenih norm" mednarodnega prava, ki bolj kot odnose med državami urejajo obveznosti držav v njihovem notranjem pravnem redu, in zaradi odsotnosti domačega prava, ki bi ustrezno naslavljalo spoštovanje mednarodnopravnih obveznosti držav, sodišča mednarodno pravo uporabljajo neposredno ali pa za napolnitev pravnih pojmov po domačem pravu. Tako kljub temu, da njihova primarna naloga ni razlaga ali uporaba mednarodnega prava, postajajo vedno bolj pomembna tudi za njegov razvoj. 19.02.2024 00:00
Nedoločnost pojma nasprotje interesov ne krši ustavnih določb o jasnosti predpisov

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-834/21 nedavno zaključilo postopek presojanja, ali so 37. do 40. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) res v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS).

16.02.2024 11:41
Prepoved vstopa in zamrznitev sredstev ruskemu državljanu

Splošno sodišče Evropske unije je zavrnilo tožbo ruskega poslovneža, glavnega delničarja ene največjih ruskih skupin, in potrdilo omejevalne ukrepe, sprejete proti njemu.

15.02.2024 00:45
IZ SODNE PRAKSE: Nezdružljivost funkcije

Poklicnim funkcionarjem je prepovedano opravljanje določenih dejavnosti oziroma članstvo v osebah javnega ali zasebnega prava. Nadzor nad tem izvaja Komisija za preprečevanje korupcije, ki v primeru ugotovljene kršitve opozori funkcionarja in mu določi rok, v katerem je dolžan prenehati opravljati nezdružljivo dejavnost ali funkcijo.

14.02.2024 09:42
O ustavnosti tretje povedi drugega odstavka 98. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

Ureditev, v skladu s katero se pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščino po Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD), ne pomeni kršitve 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS), je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-216/20, Up-446/20 z dne 18. januarja 2024.

13.02.2024 08:45
Za koga velja kolektivna pogodba za zdravstvo in socialno varstvo? Članek obravnava vprašanje, katere delodajalce zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (v nadaljevanju KPDZSV),1 predvsem v luči pred kratkim sprejete razlage Odbora za njeno razlago, da ta zavezuje tudi društva, ki izvajajo osebno asistenco. Ker po najinem mnenju sprejeta razlaga v urejanje delovnih razmerij vnaša več nejasnosti in negotovosti, kot je bil njen morebiten namen, v prispevku raziskujeva, za katere delodajalce in delavce ta sploh velja. 12.02.2024 00:00
ZPOmK-2A: Nižje sankcije v okviru programa prizanesljivosti

Glavni cilj novele A > Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) je izvajanje dveh evropskih uredb, s katerima se med drugim za nacionalni organ za nadzor nad kršitvami imenuje Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence.

09.02.2024 00:05
Zakon o tržni inšpekciji (ZTI-1)

Državni zbor je 30. januarja 2024 sprejel Zakon o tržni inšpekciji (ZTI-1), ki se bo uveljavil 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem bo prenehal veljati Zakon o tržni inšpekciji (ZTI). Po navedbah Vlade kot predlagateljice ZTI-1 je cilj slednjega izboljšati ureditev, ki določa organiziranje, pristojnosti in naloge inšpektorata, pooblastila inšpektorjev, postopek nadzora ter inšpekcijske ukrepe. ZTI-1 upošteva tudi zahtevo po odpravi ugotovljenih podvajanj v ureditvi inšpekcijskega nadzora po ZTI in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

07.02.2024 09:34
IZ SODNE PRAKSE: Razrešitev generalnega direktorja

Generalni direktor Statističnega urada je javni uslužbenec in za urejanje njegovega položaja veljajo tudi določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), tudi tiste, ki urejajo prenehanje položaja, kot je le-to urejeno v petem odstavku 83. člena.

06.02.2024 08:52
Neustavnost omejevanja cen na primeru nepremičninskega posredovanja

Pogodba o nepremičninskem posredovanju je tip posredniške pogodbe (837. člen Obligacijskega zakonika - OZ).1 Za take pogodbe je običajno, da posrednik pridobi pravico do plačila tedaj, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval (prim. prvi odstavek 847. člena OZ). Plačilo za posredovanje običajno predstavlja določen odstotek od vrednosti posla - ta se plača samo, če je posel sklenjen. Če do sklenitve posla, za katerega je posrednik posredoval, ne pride, posrednik ne prejme nobenega plačila za opravljeno delo. Razlog, zaradi katerega do sklenitve posla ni prišlo, pri tem ni pomemben (na primer naročitelj si lahko tudi premisli in ne želi skleniti posla, čeprav je posrednik za sklenitev posla že vse uredil). To pomeni, da mora biti odstotek od vrednosti posla, ki ga v primeru uspešnega posredovanja prejme posrednik, dovolj visok, da pokrije stroške delovanja nepremičninske družbe v primerih, ko plačila kljub delu posrednika ne bo.

05.02.2024 00:00
Odstavitev podpredsednika parlamenta ni predstavljala kršitve EKČP

V zadevi Zhablyanov proti Bolgariji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo o zapletenem vprašanju mej pravice do svobode govora pri izjavah nosilcev najvišjih političnih funkcij v državi, ko gre za izražanje podpore in opravičevanje delovanja komunističnega režima po drugi svetovni vojni.

02.02.2024 10:17
IZ SODNE PRAKSE: Stvarnopravno varstvo obligacijske pravice

Tožnica, imetnica obligacijske pravice s pridobitnim zahtevkom, sicer (še) ni imetnica lastninske pravice, ima pa stvarnopravno varstvo. Ker je upravičena do izbrisne tožbe, ji ni mogoče odreči tožbe za nedopustnost izvršbe na nepremičnini, ki sta bili predmet nedovoljenega razpolaganja. Njen pravni položaj se varuje tudi v izvršilnem postopku, in sicer ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.

31.01.2024 09:46
Ob spremembi pravne podlage odločitve v upravnem sporu

Upravno sodišče je v primeru spremenjene pravne podlage za odločitev dolžno tožniku zagotoviti pravico, da poda ustrezne navedbe in dokazne predloge v zvezi z očitano kršitvijo, ki je drugačna od kršitve, ki se mu očita z odločbo davčnega organa, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X Ips 13/2023 z dne 22. novembra 2023.

30.01.2024 01:26
Procesna jamstva ponudnikov v slovenskih potrošniških sodnih sporih Pravica do poštenega sojenja je osnovna človekova pravica in je ključnega pomena za preprečevanje zlorab in kršitev drugih pravic.1 Pod pojem pravice do poštenega sojenja sodijo procesna jamstva, kot so pravica do izjave, pravica do sodnega varstva, pravica do neodvisnega, nepristranskega in zakonitega sodnika ter pravica do sojenja v razumnem roku. 29.01.2024 00:00