Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi L. F. in drugi proti Italiji ugotovilo kršitev 8. člena Evropske konvencije človekovih pravic (EKČP), saj država ni izvedla zadostnih ukrepov za onemogočanje negativnih okoljskih vplivov, ki jih je livarna imela na okoliško prebivalstvo, posebej njihovo zdravje.

Vrhovno sodišče je sprejelo pomembno pravno stališče glede odmere enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo v primerih hujših posegov v človekovo dostojanstvo in osebnostne pravice, ko je pri oškodovancu prišlo do medsebojnega tesnega prepleta in pogojevanja vseh posledic ter do mnogoplastnih in sočasnih hudih težav.

Nov Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1), ki bo s 1. 1. 2026 nadomestil istoimenskega predhodnika iz leta 2002, naj bi celovito prenovil in posodobil sistem javnih uslužbencev. Novi zakon ohranja temeljne institute prejšnjega zakona, vendar jih sistemsko preoblikuje, dopolnjuje in poenostavlja. Ključne novosti se nanašajo na poenotenje pravil za celoten javni sektor, krepitev odgovornosti, strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev, večjo fleksibilnost kadrovanja in profesionalizacijo vodenja. Najpomembnejša novost je vzpostavitev Centra za kadre.

Položaja revidenta se v fazi odločanja o dopustitvi revizije in v fazi vsebinskega odločanja o dopuščeni reviziji v bistvenem razlikujeta, zato sme zakonodajalec ravnanje sodišča z nepopolno revidentovo vlogo različno urejati, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-209/23 z dne 13. marca 2025. Tako je odločilo, da 377. člen v zvezi s 383. in 336. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kolikor v položaju po drugem odstavku 373. člena ZPP izključuje uporabo 108. člena ZPP, ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS).

Državni zbor je 25. aprila 2025 sprejel predlog novele I > Zakona o tujcih (ZTuj-2). Ta bo začela veljati 21. maja. Novela v slovenski pravni red med drugim prenaša Direktivo 2021/1883, katere namen je okrepitev in spodbuditev sistema modre karte Evropske unije (EU) ter privabljanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav. V nadaljevanju so predstavljene nekatere pomembne novosti te obsežne novele.

Državni zbor je konec aprila ob ponovnem odločanju ponovno sprejel novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Novela naj bi spodbudila kakovost in učinkovitost javnega zdravstva, poleg tega pa uvaja ukrepe, ki so usmerjeni v stabilno in trajno delovanje javne mreže, večjo transparentnost, zaščito zaposlenih in pacientov ter preprečevanje preobremenjenosti zdravstvenih delavcev, med drugim pa tudi jasno razmejuje javno in zasebno dejavnost.

Kljub pravnomočni sodbi v kolektivnem delovnem sporu je tožnikova terjatev zastarala, saj se doseg kolektivnega delovnega spora ni nanašal na konkretna individualna razmerja. Zaradi tega pravnomočna sodba ne more pomeniti vmesne sodbe o temelju tožnikovega zahtevka.

Izključitev pritožbe družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka ni primeren ukrep za dosego zasledovanih ciljev, saj ne pripomore posebej k hitrosti stečajnega postopka. Izključitev pritožbe družbenika družbe z omejeno odgovornostjo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, kadar je ta začet na podlagi predloga dolžnika pod pogoji iz 38. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), pomeni prekomeren poseg v pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS), je odločilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-151/24 z dne 20. marca 2025.

Vrhovno sodišče je razveljavilo sklep disciplinskega sodišča, ker dejanski opis disciplinske kršitve ni bil časovno dovolj določen, kar onemogoča pravni preizkus pogojev za disciplinsko odgovornost, zlasti glede zastaranja.

Državni zbor je z izpodbijano zakonsko ureditvijo Upravnemu sodišču podelil pristojnost, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov, navedenih v drugem odstavku 61. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), v delih, ki so v tretjem odstavku 61. člena ZUreP-3 opredeljeni kot splošni pravni akti. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki sicer vsebinsko ustreza pristojnostim in pooblastilom Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave Republike Slovenije (URS), je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-474/22 z dne 20. marca 2025.

Poleg tega, da mora retroaktivna določba za to, da je ustavna, kumulativno izpolnjevati vsa štiri merila iz 155. člena Ustave RS, pa pravica države, da obveznosti določa za nazaj, ni časovno neomejena. Tako načelo pravne varnosti in načelo zaupanja posameznika v pravo terjata, da se v določenem časovnem obdobju odpravi negotovost posameznika, obveznost pa izterja.

Začel je veljati Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki ga je državni zbor sprejel 25. marca 2025. Gre za temeljito prenovo zakona iz leta 2005. Začasna zaščita je namenjena razseljenim osebam, ki so bile zaradi vojne in njej podobnih razmer, oboroženih spopadov, okupacije ali množičnih kršitev človekovih pravic prisiljene zapustiti svojo državo.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Dániel Karsai proti Madžarski ugotovilo, da država ni kršila pritožnikove pravice do zasebnega življenja, avtonomije in osebnega dostojanstva, s tem ko mu ni omogočila dostopa do evtanazije.

Zakonsko določena stojnina znaša 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja na začetek nakladanja ali razkladanja blaga (po prvi uri zamude). Državni svet (v nadaljevanju: predlagatelj) ji je očital arbitrarnost in očitno nesorazmerje s škodo, ki prevoznikom zaradi zamud dejansko nastaja. Ustavno sodišče pa tem trditvam v odločbi v zadevi U-I-77/24 z dne 13. marca 2025 ni pritrdilo.