Upravljavske pravice delničarjev
V postopku presoje je Ustavno sodišče uvodoma povzelo relevantno ureditev ZFPPIPP. Zapisalo je, da se po 221.i členu ZFPPIPP pooblastilo za vodenje poslov dolžnika v postopku prisilne poravnave s sklepom sodišča prve stopnje prenese na upniški odbor ali upnike (tj. predlagatelje postopka prisilne poravnave po 221.j členu ZFPPIPP), ki ta prenos pooblastila zahtevajo, če obstaja eden od razlogov iz prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP. Na podlagi prenosa tega pooblastila dobijo njegovi prejemniki upravičenje odpoklicati in razrešiti člane in imenovati nove člane poslovodstva in organa nadzora dolžnika, ne da bi za to odločitev potrebovali soglasje sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP (peti odstavek 221.i člena ZFPPIPP).
Dalje je Ustavno sodišče pojasnilo, da razrešitev članov organa nadzora spada med upravljavske pravice delničarjev po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Z upravljavskimi pravicami v družbi delničar uresničuje pravico sodelovati pri upravljanju družbe. Splošna pravica do udeležbe pri upravljanju družbe iz prve alineje drugega odstavka 176. člena ZGD-1 se uresničuje z različnimi konkretnimi pravicami, po oceni ustavnih sodnikov pa so najpomembnejše naslednje: (1) pravica do udeležbe na skupščini, (2) glasovalna pravica, s katero se uresničuje pravica do udeležbe pri odločanju na skupščini, in (3) pravica do obveščenosti. Upravljavske pravice delničar praviloma uresničuje z glasovanjem na skupščini. Mednje tako spada tudi pravica do razrešitve dosedanjih članov in imenovanje novih članov organa nadzora oziroma nadzornega sveta družbe, je zapisalo Ustavno sodišče.
Spomnilo je, da po uvedbi postopka prisilne poravnave nastopijo za insolventnega dolžnika določene pravne posledice. Tako se na primer upravljavske pravice delničarjev delno ohranijo, vendar v precej omejenem obsegu. Na podlagi prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP je namreč skupščina insolventnega dolžnika pristojna sprejeti le v tej določbi naštete sklepe. Med temi je sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana nadzornega organa, vendar pa za veljavnost tega sklepa skupščine obstaja zakonsko določen pogoj, da zanj da soglasje sodišče (1. točka prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP). O tem soglasju sodišče odloči na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora (drugi odstavek 151.a člena ZFPPIPP). Ta pravica pa je lahko delničarju na predlog upniškega odbora ali upnika, ki je predlagal začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, s sklepom sodišča v celoti odvzeta na podlagi 221.i člena ZFPPIPP.
Zatem je Ustavno sodišče opozorilo še, da delničar ni stranka insolvenčnega postopka, zato v njem tudi nima možnosti sodelovanja. Tako tudi ne more sodelovati v postopku izdaje sklepa sodišča prve stopnje o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upniški odbor ali upnike v postopku prisilne poravnave. Ker ni stranka insolvenčnega postopka, ne more vlagati niti pritožb zoper sklepe sodišča prve stopnje. Tako tudi ne zoper citirani sklep. Prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP namreč določa, da ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Vendar imata upravitelj ali druga oseba, ki nista stranki postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da bi delničar lahko imel pravico do pritožbe zoper sporni sklep sodišča, če bi ZFPPIPP to možnost predvidel, je razložilo Ustavno sodišče.
Kršitev pravice iz 25. člena URS delničarjev
Poseg v pravico do pravnega sredstva
Ustavno sodišče je opomnilo, da gre torej glede na zgoraj navedeno pri prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika iz 221.i člena ZFPPIPP za popoln odvzem upravljavske pravice, ki jo sicer delničar ima v postopku prisilne poravnave na podlagi 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Kljub temu mu sporna določba ZFPPIPP ne omogoča pritožbe zoper tak sklep sodišča prve stopnje, čeprav ima zanjo pravni interes. To pa po presoji Ustavnega sodišča pomeni poseg v pravico iz 25. člena URS, ki zagotavlja pravico do pravnega sredstva. Zato je moralo presoditi, ali je takšen poseg ustavno dopusten.
Ustavno dopusten cilj
Ustavno sodišče se je sklicevalo na zakonodajno gradivo ob sprejemanju določb 221.i člena ZFPPIPP, iz katerega izhaja, da je cilj teh določb dodatna okrepitev upravičenj upnikov, zlasti finančnih institucij, v postopkih finančnega prestrukturiranja, kar naj bi vplivalo tudi na uresničevanje zagotovitve pogojev za učinkovitejše finančno prestrukturiranje (velikih in srednjih) družb. Takšen cilj je po presoji Ustavnega sodišča ustavno dopusten cilj, ki lahko utemelji poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS.
Primernost posega
V nadaljevanju je moralo oceniti, ali je opisani poseg primeren za dosego cilja. Najprej je sicer zapisalo, da se za kršitve sodelovalne dolžnosti poslovodstva dolžnika (naštete v 2. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP) predpostavlja, da onemogočajo izvedbo prestrukturiranja dolžnika in so hkrati odpravljive z zamenjavo organov poslovodstva oziroma nadzora. S prenosom navedenega pooblastila na upniški odbor ali upnike je zakonodajalec torej omogočil odstranitev ovir, ki preprečujejo učinkovito uresničitev ciljev postopka prisilne poravnave iz 136. člena ZFPPIPP. To pomeni, da se s tem prenosom pooblastila dejansko okrepijo upravičenja upnikov, s čimer se lahko zagotovijo pogoji za učinkovitejše finančno prestrukturiranje dolžnika. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je želene cilje s tem mogoče doseči. Drugače pa je presodilo glede izključitve možnosti vložitve pritožbe delničarja zoper sklep sodišča o prenosu navedenega pooblastila. Opozorilo je, da pritožba v postopkih zaradi insolventnosti ni suspenzivno pravno sredstvo (drugi odstavek 125. člena ZFPPIPP). Ker morebitna pritožba delničarja izvršitve sklepa o prenosu pooblastila torej ne bi zadržala, bi se sklep o prenosu pooblastila lahko izvršil takoj. Upniški odbor ali upniki, na katere je bilo pooblastilo preneseno, bi tako lahko kljub vloženi pritožbi na podlagi navedenega sklepa takoj odpoklicali stare člane organov nadzora (in poslovodstva) in imenovali nove. Da pa bi zaradi morebitne vložitve pritožbe delničarja lahko prišlo do upoštevnih neformalnih ovir pri izvršitvi navedenega pooblastila ter posledično do vpliva na sam tek postopka prisilne poravnave in s tem na doseganje ciljev postopka prisilne poravnave, Ustavno sodišče ne vidi. Tudi sicer v primeru morebitnega nastanka takšnih ovir to po njegovem prepričanju ne bi bistveno vplivalo na navedeni postopek in doseganje omenjenih ciljev, saj je pritožbeni postopek na drugi stopnji v postopkih zaradi insolventnosti zelo hiter (sodišče mora o pritožbi odločiti v enem mesecu od njenega prejetja). To pa po mnenju ustavnih sodnikov pomeni, da izključitev pritožbe delničarja zoper navedeni sklep ni primeren ukrep za dosego cilja, saj v bistvu ne pripomore posebej k okrepitvi upravičenj upnikov in posledično k učinkovitejšemu finančnemu prestrukturiranju dolžnika.
Sklep
Glede na predstavljeno je Ustavno sodišče presodilo, da je 221.i člen ZFPPIPP, kolikor se nanaša na sklep o prenosu pooblastila iz razlogov po 2. točki prvega odstavka tega člena, v neskladju s 25. členom URS. Pri tem je do odprave ugotovljene protiustavnosti na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) določilo, da delničarji insolventnega dolžnika lahko vložijo pritožbo zoper sporni sklep sodišča, izdan iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
