c S

Nekaj pomanjkljivosti spremenjenega Družinskega zakonika

27.03.2023 Dvaindvajset let po tem, ko je Nizozemska kot prva država sveta istospolnim parom omogočila sklenitev zakonske zveze, je slovenski parlament izenačil pravice istospolnih in raznospolnih parov. Sprejete zakonske spremembe so posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je lani junija državnemu zboru naložilo, da mora v roku šestih mesecev odpraviti neskladja Družinskega zakonika (DZ)1 z Ustavo Republike Slovenije.

Del prebivalcev Slovenije je ob sprejetju Zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B)2 zajela evforija.3 Spremembe so bile težko pričakovane in očitno jih vlada ocenjuje kot najboljšo možno rešitev. Pa vendar se ob kritični oceni sprememb postavlja več vprašanj. Zakaj ni vlada oblikovala predloga, ki bi manj posegal v že pridobljene pravice istospolnih parov? Zakaj morajo ti potrjevati željo po prehodu partnerske zveze v zakonsko zvezo? Kaj je z istospolnimi pari, ki so sklenili partnersko oziroma zakonsko zvezo po objavi odločbe ustavnega sodišča? Morajo tudi ti podati izjavo o preoblikovanju? Kaj je z istospolnimi pari, ki so sklenili partnersko oziroma zakonsko zvezo v tujini in je ta zveza naknadno vpisana v matični register v Sloveniji?

Ampak gremo po vrsti.

Slovenija je imela precejšnje težave z izenačitvijo pravic istospolnih in raznospolnih parov. Medtem ko so države po svetu ena za drugo sprejemale predpise, ki so te pravice izenačevale, je naša država delala le previdne korake, pa še te z zamudo.

Dne 23. julija 2006 se je v Sloveniji začel uporabljati Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).4 Določal je, da je registrirana istospolna partnerska skupnost skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki pred pristojnim organom registrirata svojo skupnost na način, določen z zakonom. Pravice istospolnih parov, ki jih je določal ZRIPS, so bile zelo omejene. Partnerici oziroma partnerja v partnerski skupnosti sta imeli oziroma imela pravico do preživljanja in preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah.

Dne 24. februarja 2017 se je začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi (ZPZ),5 po katerem so istospolni pari pridobili večino pravic, ki jih imajo raznospolni pari. Izvzeti sta bili pravica do skupne posvojitve otrok in pravica do oploditve z biomedicinsko pomočjo. ZPZ je primerno uredil preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v partnersko zvezo. Določal je, da se registrirana istospolna partnerska skupnost šest mesecev po dnevu začetka uporabe ZPZ preoblikuje v partnersko zvezo, če partnerja ne podata izjave, na podlagi katere bi se registrirana istospolna partnerska skupnost preoblikovala v partnersko zvezo prej, ali izjave, da preoblikovanja ne želita. V tem primeru je istospolna partnerska skupnost prenehala. ZPZ je torej omogočil avtomatično preoblikovanje ene skupnosti v drugo.

Kaj prinašajo spremembe Družinskega zakonika?

Ustavno sodišče je z dvema odločbama6 odločilo, da sta v neskladju z Ustavo RS člena DZ in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR),7 ki se nanašata na sklenitev zakonske zveze, in sicer prvi odstavek 3. člena DZ v delu, v katerem je določal, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, ter 16. člen ZZZDR v delu, v katerem je določal, da morata biti za sklenitev zakonske zveze osebi, ki jo sklepata, različnega spola. Ustavno sodišče je odločilo tudi, da se razveljavi prva alineja 22. člena Družinskega zakonika, po kateri sta morali biti za obstoj zakonske zveze osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, različnega spola.

Hkrati je Ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti prvega odstavka 3. člena DZ šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb.

Po objavi odločb Ustavnega sodišča so lahko istospolni pari sklenili zakonsko zvezo v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča ali partnersko zvezo v skladu z ZPZ, ki je bil v veljavi do uveljavitve DZ-B 31. januarja 2023.

Spremenjeni DZ sedaj v 3. členu določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.

Do tukaj je vse v redu. Problematične so nekatere prehodne določbe DZ-B, ki urejajo preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo.

Po prvem odstavku 3. člena DZ-B z dnem uveljavitve DZ-B preneha veljati ZPZ, uporablja pa se še šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. V tem roku ni mogoče skleniti novih partnerskih zvez po ZPZ. Po tretjem odstavku 3. člena DZ-B se partnerska zveza preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi DZ-B pred matičarjem izjavita soglasje, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo po tem zakonu. Za datum preoblikovanja partnerske zveze v zakonsko zvezo se šteje datum izjave. Upravne enote morajo v petnajstih dneh po uveljavitvi DZ-B po pravilih o osebnem vročanju pozvati partnerja partnerske zveze, da v šestih mesecih po uveljavitvi DZ-B pred matičarjem podata izjavo, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo, ter ju obvestiti o pravnih posledicah podane izjave in o pravnih posledicah, če takšne izjave v predpisanem roku ne podata.

Po četrtem odstavku istega člena se v primeru, da partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi DZ-B pred matičarjem izjavita, da želita izvesti preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo s sklenitvijo zakonske zveze skladno z določbami Družinskega zakonika, partnerska zveza preoblikuje v zakonsko zvezo z razglasitvijo načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ali župana ali matičarja, da je zakonska zveza med njima sklenjena.

Peti odstavek 3. člena DZ-B določa, da če partnerja partnerske zveze ali eden od njiju v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem izjavita, da ne želita preoblikovanja partnerske zveze v zakonsko zvezo po tem zakonu, partnerska zveza preneha z dnem izjave.

Če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem ne izjavita, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo, partnerska zveza preneha šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Ne glede na peti odstavek 3. člena pa po šestem odstavku istega člena DZ-B partnerska zveza ne preneha šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, če partnerja partnerske zveze v tem roku iz upravičenih razlogov ne podata izjave o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo po tem zakonu. Partnerja partnerske zveze lahko podata izjavo o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo v dveh mesecih po prenehanju teh razlogov. V primerih iz tega odstavka se ZPZ uporablja tudi po preteku roka iz prvega odstavka tega člena.

A je lahko zadeva še bolj zapletena? Verjetno ne.

Zakaj so nekatere spremembe DZ slabe?

Popolnoma nerazumljivo je, zakaj morajo istospolni pari, ki so sklenili partnersko zvezo, z izjavo potrditi, da želijo njeno preoblikovanje v zakonsko zvezo. Preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v partnersko zvezo je leta 2017 potekalo avtomatično, in ne pod pritiskom posledic, ki bi jih lahko povzročila zamuda šestmesečnega roka...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Bojana Zadravec, Nekaj pomanjkljivosti spremenjenega Družinskega zakonika
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 8, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
----------------------------------------------------------
Opombe:

1 Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.
2 Ur. l. RS, št. 5/23.
5 Ur. l. RS, št. 33/16.
6 Odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-486/20-14, Up-572/18-36 z dne 16. junija 2022 in št. U-I-91/21-19, Up-675/19-32 z dne 16. junija 2022, sta bili objavljeni v Ur. l. RS, št. 94/22.
7 Ur. l. RS, št. 69/04 - UPB in nasl.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.