Zapadlo izvršnico, ki vsebuje vse sestavine skladno z določbami 39. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1),1 lahko upnik predloži v plačilo enemu od dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev ali pa na podlagi izvršnice kot izvršilnega naslova pri pristojnem sodišču predlaga izdajo sklepa o izvršbi. Če je izdajatelj izvršnice gospodarska družba ali javni organ, način unovčitve izvršnice ne predstavlja bistvene razlike za dolžnika, saj se v obeh primerih upniki poplačajo iz sredstev, ki jih imajo dolžniki na svojih poslovnih transakcijskih računih. Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost ter so izdale izvršnico, pa so postavljeni v neenak položaj glede na to, ali je bila izvršnica unovčena sodno po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)2 ali izvensodno po določilih Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1).
O izvršnici kot instrumentu zavarovanja
Izvršnica je bila kot instrument zavarovanja v slovenski pravni red uvedena leta 2012 s sprejetjem ZPreZP-1. Izvršnica je instrument zavarovanja plačila terjatev, ki se v pravnem prometu vse pogosteje uporablja, saj upniku običajno zagotavlja hitrejše3 poplačilo terjatve v primerjavi z menico, poleg tega ZPreZP-1 izvršnici daje naravo izvršilnega naslova, medtem ko ima menica po določbi drugega odstavka 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju zgolj naravo verodostojne listine.
Izvršnico lahko izda le gospodarski subjekt ali javni organ, pri čemer se skladno z določbo prvega odstavka 6. člena ZPreZP-1 med gospodarske subjekte štejejo tudi samostojni podjetniki posamezniki ter druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost, in gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo.4 Namen ZPreZP-1 je odprava plačilne nediscipline v pogodbenih razmerjih med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, vendar pri sprejetju zakona niso bile upoštevane posebnosti poslovanja samostojnih podjetnikov, ki za obveznosti odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. V ZPreZP-1 namreč ni določenih nobenih omejitev pri izvršitvi plačilne transakcije na podlagi izdane izvršnice, če se le-ta izvršuje na osebnem transakcijskem računu dolžnika.
Pogoj, da ima izvršnica pravne učinke, je, da vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZPreZP-1. Izvršnica, ki vsebuje vse obvezne sestavine, je izvršilni naslov v skladu z ZIZ in se šteje, da vsebuje potrdilo o izvršljivosti,5 upnik pa jo lahko unovči na dva načina: sodno ali izvensodno. Pri unovčenju izvršnice sta ponudnik plačilnih storitev oziroma sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezana na izvršnico kot izvršilni naslov.
Kot že omenjeno, lahko upnik uveljavi terjatev na podlagi izvršnice na dva načina. Terjatev lahko uveljavi brez izvršbe, kar pomeni, da izvršnico unovči tako, da jo predloži organizaciji za plačilni promet, in na ta način doseže poplačilo terjatve. Druga možnost je vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (izvršnice). Upnik način realizacije izvršitve izvršnice izbira po lastni presoji.6
Če izvršnico izda gospodarska družba ali javni organ, je posledica unovčenja izvršnice enaka, ne glede na način unovčenja, tj. sodno ali izvensodno, saj se izvršnica poplačuje s poslovnih računov teh subjektov. Nasprotno pa velja za unovčenje izvršnice, ki jo izda samostojni podjetnik.
Samostojni podjetnik za obveznosti, ki so nastale pri njegovem poslovanju, odgovarja z vsem svojim premoženjem, torej tudi s sredstvi na vseh njegovih transakcijskih računih, tako na poslovnem kakor na osebnem računu. Ko upniki z unovčenjem izvršnice posežejo na denarna sredstva na osebnih transakcijskih računih samostojnih podjetnikov, nastanejo neenakosti med dolžniki, glede na način unovčenja izvršnice.
Upnik lahko na podlagi izvršnice kot izvršilnega naslova predlaga izvršbo. ZPreZP-1 izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova, in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi.7
V primeru t. i. sodne unovčitve izvršnice se uporabljajo določbe ZIZ, kar pomeni, da se upoštevajo tudi določbe glede prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ, in omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ. Če bo upnik predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izvršnice, bo dolžnik v izvršbi obdržal določene prejemke, ki se izvzemajo iz izvršbe po 101. členu ZIZ in nanje ni mogoče poseči z izvršbo, to so med drugim otroški dodatek, preživnina, starševski dodatek, nadomestilo za invalidnost itd. Poleg tega bo dolžniku na podlagi drugega odstavka 102. člena od skupne vsote mesečnih prilivov ostal znesek najmanj v višini 76 odstotkov minimalne plače, če samostojni podjetnik preživlja tudi družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek za preživljanje te osebe. Če je samostojni podjetnik zaposlen drugje (če opravlja dejavnost kot t. i. "popoldanski s. p.") lahko izvršba seže le do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, dolžniku pa mora ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače ter znesek za preživljanje družinskega člana ali druge osebe, če obstaja takšna dolžnost preživljanja.
Dolžnik ima v sodnem postopku tudi pravico do pravnega sredstva, tj. ugovora zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ. Če dolžnik meni, da so bile storjene nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (npr. banka ne opravlja izvršbe skladno s sklepom sodišča), lahko z vlogo zahteva od sodišča, da te nepravilnosti odpravi.8
Nadaljevanje članka za naročnike >> Katarina Janša, Pasti izvršnice za samostojne podjetnike
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 10, 2023
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
----------------------------------------------------------
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
