Sodišče lahko pravno osebo v celoti ali deloma oprosti plačila taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo – a le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, kar pomeni, da sodišče postopka ne sme začeti, če sodna taksa ni plačana. Pri presoji, ali je podjetje upravičeno do oprostitve plačila, sodišče upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.
V zadevi IV Kp 53289/2019 je višje sodišče v pritožbenem postopku ugotovilo, da pritožba podjetja zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev sodne takse ni utemeljena.
Višje sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da lahko skladno s tretjim odstavkom 11. člena > Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče pravno osebo v celoti ali deloma oprosti plačila taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Procesna predpostavka pomeni, da sodišče ne sme začeti postopka, če sodna taksa ni plačana. V konkretnem primeru ne gre za tak primer, saj je bilo oškodovanemu društvu, ki je v skladu s prvim odstavkom 5. člena > Zakona o društvih (ZDru-1) pravna oseba zasebnega prava, naloženo plačilo sodne takse, ker v kazenski zadevi ob napovedani pritožbi te kasneje ni vložilo. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, je bil zastopnik oškodovane pravne osebe na glavni obravnavi posebej opozorjen na posledice nevložitve napovedane pritožbe, zato pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik ne soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ni mogoče upoštevati.
Tudi v zadevi I Cpg 559/2022 je višje sodišče poudarilo, da oprostitev sodne takse ni avtomatična. Prvostopenjsko sodišče je po preučitvi bilance stanja tožeče stranke, podatkov o prometu na bančnem računu in stanja zalog ugotovilo, da ni razloga za oprostitev plačila sodne takse, dovolilo pa je 12-mesečni odlog plačila.
V pritožbenem postopku je višje sodišče opozorilo, da se pri presoji pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pri pravni osebi upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Skladno s prvim odstavkom 12.b člena ZST-1 sodišče pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe upošteva podatke o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Na podlagi teh podatkov sodišče presodi, ali pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne zmore zagotoviti oziroma jih ne zmore zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Višje sodišče je zaključilo, da je sodišče prve stopnje očitno ocenilo, da bo tožeča stranka iz visoke vrednosti zalog in terjatev sredstva za plačilo sodne takse lahko zagotovila. Zato pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za tako odločitev in da je sklep brez razlogov o odločilnih dejstvih, ni utemeljen, saj se je sodišče oprlo na bilančne podatke o vrednosti premoženja tožnice.
Višje sodišče je poudarilo še, da je zmotno pritožbeno stališče, da je zaradi insolventnosti pritožnice, ki je dolgoročno plačilno nesposobna, upravičena do oprostitve plačila sodne takse za redni postopek. Poudarilo je, da če bi bilo stanje insolventnosti taksnega zavezanca bistveno za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, bi taksno oprostitev zanje določil že sam zakon, pa je ni. Niti stečajni dolžniki zgolj zato, ker so v stečajnem postopku, niso avtomatično oproščeni plačila sodne takse. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo visoko vrednost zalog in kratkoročnih terjatev, je ob pomanjkanju trditev tožnice o nujni potrebnosti zalog in neizterljivosti terjatev utemeljeno zaključilo, da je na mestu odlog plačila sodne takse. Na podlagi teh ugotovitev je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
