V Uradnem listu je bila objavljena četrta novela > Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), s katero se v prvi vrsti implementira odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-180/19-23, zakon pa se še dopolnjuje z določbami za večjo transparentnost in konkurenčnost postopkov javnega naročanja.
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti posameznih določb ZJN-3 odločilo, da sta točka b) četrtega odstavka 75. člena in točka c) drugega odstavka v povezavi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3 v delih, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z Ustavo.
Točka b) četrtega odstavka 75. člena je predvidevala izključitev gospodarskega subjekta iz javnega naročanja, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.
V noveliranem 75. členu so se dopolnili točka č) šestega odstavka ter deveti in deseti odstavek, s čimer se širijo podlage (položaji) za dopustnost uveljavljanja popravnega mehanizma. Poleg dosedanjih položajev iz prvega odstavka 75. člena (nekaznovanost) in šestega odstavka 75. člena (fakultativni izključitveni razlogi) se v devetem odstavku dodajajo položaji iz drugega in četrtega odstavka 75. člena (izpolnitev obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti; neuvrščenost v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja in nekaznovanost za delovnopravne prekrške). S tem bodo vsi gospodarski subjekti, pri katerih se ugotovi obstoj kateregakoli razloga za izključitev in ki bodo v določenem prepovedanem položaju, imeli možnost predložiti dokaze, da so sprejeli zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokažejo svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev (popravni mehanizem). V preostalem delu pravila uveljavljanja popravnega mehanizma ostajajo nespremenjena.
Točka c) drugega odstavka 67.a člena je predvidevala izključitev izvajalca ali podizvajalca, če je v zadnjih treh letih pred dnevom preverjanja pristojni organ pri izvajalcu ali njegovem podizvajalcu ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.
Zakonsko besedilo se je spremenilo skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča, in sicer po novem velja, da mora naročnik v primeru seznanitve s kršitvijo o tem obvestiti izvajalca v desetih dneh. Ta ima največ petnajst dni časa, da naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju kršitev. Če obstaja kršitev pri podizvajalcu, lahko izvajalec v roku največ petnajstih dni od prejema obvestila naročniku predloži dokaze, da je podizvajalec sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju okoliščin, ki so podlaga za razvezo pogodbe. Če izvajalec ni predložil dokazov za podizvajalca ali če jih je, pa naročnik oceni, da ti ukrepi ne zadoščajo, lahko izvajalec zamenja podizvajalca, če ta zamenjava ne predstavlja bistvene spremembe pogodbe. Če izvajalec ni predložil dokazov zase ali za podizvajalca ali če jih je, pa naročnik oceni, da ti ukrepi ne zadoščajo, ali če izvajalec ne predlaga novega podizvajalca ali če naročnik v skladu s 94. členom ZJN-3 pravočasno predlaganega novega podizvajalca zavrne, se razvezni pogoj uresniči pod pogojem, da je od seznanitve naročnika s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev (tretja alineja četrtega odstavka 67. člena).
Ta člen se je dopolnil še z novo točko a) v drugem odstavku ter nekaj spremembami v nadaljevanju člena, s katerimi se ta dopolnjuje tako, da se obvezno polletno preverjanje delovno intenzivnih pogodb ali okvirnih sporazumov širi z dodatno okoliščino, in sicer nekaznovanostjo. Kot zadosten dokaz naročnik sprejme izpis iz ustrezne evidence, kakršna je kazenska evidenca. Izpis ne sme biti starejši od štirih mesecev od dneva preverjanja ali je pridobljen najpozneje v dvajsetih dneh od roka za preverjanje (dopolnjen tretji odstavek 67.a člena).
Dopolnitev 21. člena zakona je bila pripravljena zaradi zagotavljanja večje transparentnosti: naročnik mora vse ponudnike, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila obvestiti o izboru.
Z dopolnitvijo 46. člena zakona se zaradi bolj odgovornega pristopa k izvajanju netransparentnih postopkov določa obveznost naročnika o ex anteobveščanju ustreznih nadzornih organov o razlogih za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik mora o nameri o začetku tega postopka skupaj z obrazložitvijo poročati zagovornikom javnega interesa. Če tega ne stori, se opustitev skladno s spremenjenim 111. členom sankcionira kot prekršek.Novela bo začela veljati 2. aprila 2023.
Pripravila: mag. Jasmina PotrčČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
