c S

Zadržanje izvrševanja novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija

27.02.2023

Ustavno sodišče je s sklepom v zadevi U-I-479/22 z dne 16. 2. 2023 (delno) začasno zadržalo izvrševanje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B). Ocenilo je sicer, da bi težko popravljive posledice za institucionalno samostojnost Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija) lahko nastale v obeh primerih, torej v primeru zadržanja ZRTVS-1B in v primeru izvrševanja nove ureditve. Vendar je presodilo, da bi dokončna uveljavitev nove ureditve v primeru njene morebitne kasnejše razveljavitve povzročila dodatne škodljive posledice.

ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je uvodoma zapisalo, da ZRTVS-1B določa novo ureditev organov vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija. V prehodnih in končnih določbah določa prehodno ureditev, ki naj zagotavlja kontinuiteto dela javnega zavoda. V prvem odstavku 22. člena ZRTVS-1B (prehodne določbe) je določeno, da z dnem uveljavitve ZRTVS-1B preneha mandat članov programskega sveta in članov nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. V nadaljnjih prehodnih določbah ZRTVS-1B je urejeno konstituiranje novih organov RTV Slovenija (23., 24. in 25. člen ZRTVS-1B) ter začasno vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija v prehodnem obdobju (drugi, tretji in četrti odstavek 22. člena ter 26. člen ZRTVS-1B).

Ustavno sodišče je nato ugotovilo, da je ZRTVS-1B 28. 12. 2022 že začel veljati, kar pomeni, da so mandati navedenih oseb že prenehali in da vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija poteka v skladu s prehodno ureditvijo, na podlagi katere do konstituiranja sveta nadaljujejo delo programski in nadzorni svet ter nanju vezani odbori v sestavi in s pristojnostmi, ki jih imajo do uveljavitve tega zakona, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa opravljajo svoje naloge kot vršilci dolžnosti s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve ZRTVS-1B, pri čemer znotraj pristojnosti iz 22. člena ZRTVS-1 opravljajo le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavljajo izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti (drugi, tretji in četrti odstavek 22. člena ZRTVS-1B).

Tehtanje škodljivih posledic

Ustavni sodniki so v obravnavanem primeru tehtali med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru izvrševanja prehodne in nove ureditve organov vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija, če bi nato v postopku ustavnosodne presoje izpodbijanega ZRTVS-1B presodilo, da ta ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije (URS), na eni strani ter možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, če bi Ustavno sodišče izvrševanje nove in prehodne ureditve začasno zadržalo, a nato v postopku ustavnosodne presoje izpodbijanega ZRTVS-1B ugotovilo, da je ta v skladu z URS, na drugi strani. Ocenilo je, da bi v obeh primerih lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

Po navedbah Ustavnega sodišča so tako pobudniki kot Državni zbor in Vlada v postopku navajali dve vrsti škodljivih posledic. Prva se nanaša na posledice za položaje konkretnih posameznikov. Pobudniki so med drugim navajali nepopravljive posledice, do katerih naj bi privedlo izvrševanje ZRTVS-1B za prve štiri pobudnike, pri čemer so sami navajali, da je do najbolj neposrednih posledic prišlo že z uveljavitvijo ZRTVS-1B. Na drugi strani je Vlada v svojem odgovoru navajala, da naj bi v zadnjem letu na RTV Slovenija prihajalo do številnih politično motiviranih pritiskov na zaposlene (zlasti na novinarje), do posegov v program, groženj in kaznovanj novinarjev ter številnih odpovedi novinarjev. Druga vrsta škodljivih posledic pa se nanaša na institucionalno raven. Tudi tu so možnost nastanka težko popravljivih posledic zatrjevali tako pobudniki kot nasprotna udeleženca. Pobudniki so navajali, da bi bilo z uveljavitvijo oziroma izvrševanjem izpodbijanega ZRTVS-1B nepopravljivo poseženo v institucionalno neodvisnost RTV Slovenija, ki izhaja iz 39. člena URS. Na drugi strani je Vlada navajala, da naj bi tovrstne nepopravljive posledice povzročilo zadržanje ZRTVS-1B, saj naj bi prav dosedanja zakonska ureditev omogočala razmere, v katerih je lahko prihajalo do podrejanja programske politike RTV Slovenija vladajoči politiki, nesorazmerno politično zastopanost in politično obvladovanje dveh ključnih organov RTV Slovenija.

Ne da bi želelo zmanjševati pomen ohranitve prejšnje ali vzpostavitve nove ureditve za položaje prvih štirih pobudnikov in drugih posameznikov na RTV Slovenija, je Ustavno sodišče ocenilo, da imajo v kontekstu obravnavane zadeve večjo težo možne posledice zadržanja ali izvrševanja izpodbijanega zakona na sistemski, institucionalni ravni. Svoboda izražanja iz prvega odstavka 39. člena URS zahteva od države sprejetje ustreznih predpisov, ki naj zagotovijo, da bodo lahko javni mediji (zlasti radio in televizija) samostojno opravljali svoje funkcije (naloge) pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja. Zato mora zakonodajalec z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko in finančno samostojnost javnih medijev. To še posebej velja za tiste javne medije, ki jih ustanovi država in katerih glavni namen je zagotavljati uresničevanje ustavne pravice (državljanov) do javnega obveščanja in obveščenosti. Ob takšnem poudarjenem pomenu RTV Slovenija je tudi zahteva po zagotavljanju njene ustrezne samostojnosti oziroma institucionalne neodvisnosti posebej poudarjenega pomena, je opozorilo Ustavno sodišče.

Ocenilo je, da bi težko popravljive posledice za institucionalno samostojnost RTV Slovenija lahko nastale v obeh primerih, tako v primeru zadržanja ustavnoskladne nove ureditve, če bi se ob vsebinski presoji izkazalo, da odpravlja protiustavno stanje oziroma šele vzpostavlja ustrezno institucionalno samostojnost RTV Slovenija, kot v primeru izvrševanja nove ureditve, če bi se ob njeni vsebinski presoji izkazalo, da sama protiustavno krni to institucionalno samostojnost. Vendar je presodilo, da bi dokončna uveljavitev nove ureditve v primeru njene morebitne kasnejše razveljavitve povzročila dodatne škodljive posledice, vključno s posledicami za novo vzpostavljene organe RTV Slovenija in položaje tistih, ki bi bili nanje imenovani.

(Delno) začasno zadržanje

Glede na opisano je odločilo, da izvrševanje ZRTVS-1B začasno zadrži, a le v tistem obsegu, ki začasno preprečuje dokončno uveljavitev nove ureditve, kar po mnenju Ustavnega sodišča vsaj deloma omejuje nastanek škodljivih posledic.

Ob tem je pojasnilo, da bi posledica začasnega zadržanja izvrševanja ZRTVS-1B v celoti do končne odločitve Ustavnega sodišča povzročila, da bi bili začasno ustavljeni vsi postopki konstituiranja novih organov RTV Slovenija in posledično začasno odložena uveljavitev nove ureditve vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija. Prav tako bi bilo ustavljeno vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija v skladu s prehodno ureditvijo. Ker je ureditev vodenja, upravljanja in nadzora iz ZRTVS-1 z uveljavitvijo ZRTVS-1B prenehala veljati, to pomeni, da vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija sploh ne bi bili urejeni. Glede na navedeno bi začasno zadržanje izvrševanja ZRTVS-1B v celoti v pravnem redu povzročilo nastanek protiustavne pravne praznine, saj vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija kljub zgoraj navedeni ustavni zahtevi iz 39. člena URS ne bi bili urejeni.

Ustavno sodišče je tako začasno zadržalo le izvrševanje tistih prehodnih določb ZRTVS-1B, ki urejajo končno konstituiranje sveta in posledično drugih novih organov RTV Slovenija (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 23. člena ter 24. in 25. člen ZRTVS-1B). S tem je Ustavno sodišče zagotovilo, da je v času do končne odločitve Ustavnega sodišča urejeno vodenje, poslovanje in nadzor RTV Slovenija v obsegu in pod pogoji, ki jih določajo drugi, tretji in četrti odstavek 22. člena ter 26. člen ZRTVS-1B, ter da lahko postopki imenovanja (novih) članov sveta potekajo na podlagi 5. in 6. člena ZRTVS-1B, hkrati pa je zadržalo dokončno uveljavitev nove ureditve.

Pripravil: Patricij Maček, mag. prava


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.