Zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
- če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
V prvem preučevanem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Zoper tak sklep se je nasprotni udeleženec pritožil, vendar je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo.
Pritožbeno sodišče je s sklepom opr. št. I Cp 1742/2022 ugotovilo, da je postopek na prvi stopnji potekal v skladu z določbami Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Odločitev sodišča prve stopnje ima podlago v izvidu in mnenju izvedenca psihiatra, medicinski dokumentaciji ter zaslišanju nasprotnega udeleženca in zdravnice. Na podlagi teh izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da gre pri nasprotnemu udeležencu za simptomatiko trajne blodnjave motnje, kar predstavlja duševno bolezen z dolgotrajnim potekom. Sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec svojih ravnanj še ne more obvladovati, zato bi lahko bil kadarkoli agresiven, če ne bi bil zadržan na oddelku pod posebnim nadzorom. Zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom je glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca nujno in sorazmerno, nasprotne pritožbene trditve niso utemeljene.
Nasprotno pa je višje sodišče odločilo v zadevi opr. št. I Cp 1308/2022, ko je poudarilo, da čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Zoper tak sklep se je pritožil odvetnik pacienta ter navedel, da sposobnost pacenta obvladovati svoje ravnanje ni hudo motena ter da se mu z ukrepom omejujejo ustavne pravice brez zakonskih pogojev.
Sodišče je v tej zadevi ugotovilo, da je izvedenka ugotovila, da sposobnost obvladovati svoje ravnanje pri pacientu ni hudo motena, kar je eden od nujnih (sine qua non) pogojev, da se ga proti njegovi volji zadrži na zdravljenju. Res je sicer, da je bilo ugotovljeno, da bi se brez hospitalizacije in ponovne uvedbe farmakoterapije njegova klinična slika še naprej hitro slabšala, kar bi privedlo do hudih motenj obvladovanja ravnanja. Vendar pa to ne more nadomestiti jasnega zakonskega pogoja, da je lahko prisilno zadržanje na zdravljenju odrejeno le, če ima oseba že hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.
Sodišče je pritožbi ugodilo ter odredilo takojšnjo odpustitev pacienta iz oddelka pod posebnim nadzorom, saj niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za zdravljenje brez privolitve.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
