V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo. Potrebo po posebni negi in varstvu ter povečanih življenjskih stroških je treba presojati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera.
Višje sodišče je s sodbo opr. št. Psp 220/2021 presojalo pravilnost odločbe, s katero je Center za socialno delo določil nižje nadomestilo za nego in varstvo otroka kot ga je zahtevala družina. Sodišče prve stopnje je prisodilo višje nadomestilo, zoper takšno odločitev pa se je pritožila tožena stranka (CSD).
Tožena stranka je v pritožbi navedla, da otrok, za katerega je družina zahtevala nadomestilo, poleg Downovega sindroma, nima drugih bolezni in motenj, ki bi opravičevala višje nadomestilo. Navedla je, da za opredelitev, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo po 7. členu Pravilnika ni dovolj, da ima diagnosticirane tri katerekoli bolezni oz. stanja, temveč to morajo biti motnje in bolezni od 2. do 6. člena Pravilnika. Poudarilo je, da tudi če bi sodišče pravilno ugotovilo, da sta pri otroku podani dve stanji iz seznama in stanje iz 1. odst. 7. člena Pravilnika, ni izpolnjen pogoj iz 2. odst. 7. člena Pravilnika.
Višje sodišče je najprej poudarilo, da je dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (79. člen > Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ZSDP-1) namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov družine pri preživljanju in negi otroka (1. odstavek). Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov znaša 100,00 evrov mesečno (2. odstavek), za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke, ali otroke z določenimi boleznimi iz Seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo pa 200,00 evrov mesečno (zdaj 214,84 evra, tako 3. odstavek).
Kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, določa Pravilnik v 1. členu, v 7. členu pa izredno določa, da se za otroke z več motnjami štejejo tisti otroci, ki imajo hkrati več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz Pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo, njihova kombinacija pa upravičenost do posamezne pravice utemeljuje (1. odstavek) in da so otroci, ki imajo hkrati vsaj tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi daje pravico do dodatka za nego v nižjem znesku, upravičeni do dodatka za nego v višjem znesku (2. odstavek). V Seznamu je določenih 42 težkih kroničnih bolezni in stanj, komisiji I. in II. stopnje pa sta zavezani, da enkrat letno preverita ustreznost Seznama bolezni in predlagata dopolnitev (2. odstavek).
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da v Pravilniku ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo. Potrebo po posebni negi in varstvu ter povečanih življenjskih stroških, je potrebno presojati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. Torej tudi primera, ki ni izrecno določen v Seznamu. V Seznamu so določene bolezni in stanja, za katera se že samodejno šteje, da so takšne intenzitete, da predpostavljajo posebno nego in varstvo ter povečane življenjske stroške, kar pa ne pomeni, da posebna nega in varstvo nista potrebni v primeru bolezenskih stanj, ki v Seznamu niso našteta.
Dodatno pojasnjuje, da se po 2. odstavku 81. člena ZSDP-1 pravica do dodatka uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije - torej organa, ki razpolaga s strokovno medicinskim znanjem. Gre za organ, ki poda mnenje, ali otrok glede na stanje bolezni potrebuje posebno nego in varstvo in koliko časa. Naloga komisije zagotovo ni le v preverjanju, ali je otrokovo zdravstveno stanje najti v Seznamu ali ne, temveč v skladu s splošnimi spoznanji medicinske znanosti in stroke oceniti, ali glede na zdravstveno stanje potrebuje posebno nego in varstvo.
Višje sodišče je tako zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za višji dodatek za nego otroka, kot je bil priznan v predsodnem postopku.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
