Zagotovljena (tudi razpoložljiva) sredstva predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik predvidenega in pripravljenega (običajno na proračunskih postavkah ali postavkah finančnega načrta) za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Na skladnost ponudbe z zagotovljenimi sredstvi mora naročnik paziti v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ko mora preveriti, ali je ponudba ponudnika, ki mu namerava oddati javno naročilo, dopustna, torej med drugim ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Če naročnik ugotovi, da ponudba presega zagotovljena sredstva, mora izločiti ponudbo kot nedopustno. Zagotovljena sredstva morajo biti zagotovljena ob začetku postopka javnega naročanja. Na naročniku je dokazno breme, kolikšna je višina zagotovljenih sredstev, zato mora, kadar izloči ponudbo zato, ker presega zagotovljena sredstva, v morebitnem revizijskem postopku dokazati, da je ponudba presegala zagotovljena sredstva. Naročnik lahko torej postopek oddaje javnega naročila začne šele, ko ima sredstva zagotovljena, saj mora naročnik pred začetkom postopka v sklepu (ali na drug ustrezen način) navesti vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila (prvi odstavek 66. člena ZJN-3).
Zagotovljena sredstva pri občinah se praviloma izkazujejo s proračunom. Naročnik lahko preseganja zagotovljenih sredstev presoja glede na proračun in načrt razvojnih programov. V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije v prihodnjih štirih letih. Povedano drugače, v načrtu razvojnih programov se predvidi bodoča poraba sredstev glede na različne projekte. Iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-175/2019 izhaja, da:
"je naročnik z načrtom razvojnih programov opredelil, koliko sredstev je (še) pripravljen nameniti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Zato bi, če bi sledili vlagatelju, da zaradi možnosti spremembe proračuna in načrta razvojnih programov ni mogoče presojati preseganja zagotovljenih sredstev glede na sredstva, predvidena v proračunu in načrtu razvojnih programov, to pomenilo, da naročnik lahko oz. je dolžan izbrati ponudbo, katere ponudbena vrednost presega njegova (dolgoročna) načrtovanja in predvidevanja glede bodoče porabe sredstev. To pa bi bila v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora naročnik izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev."
Kaj naj stori naročnik, če ne prejme nobene ponudbe?
V trenutnih razmerah, ko prihaja do vsakodnevne rasti cen blaga in storitev, se lahko zgodi, da so sredstva, ki jih ima naročnik zagotovljena za financiranje javnega naročila, prenizka. Posledično se lahko naročnik znajde v situaciji, ko ne prejme nobene ponudbe. V tem primeru naročnik javnega naročila ne more oddati. Možnost ima, da po pravnomočnosti odločitve o neoddaji javnega naročila izvede nov postopek javnega naročila.
Naročnik lahko izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave po alineji a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Naročniku je dovoljeno izvesti ta postopek, ki je netransparenten, če za javno naročilo na splošnem področju v odprtem, omejenem ali postopku naročila male vrednosti, za javno naročilo na infrastrukturnem področju pa v predhodno izvedenem postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju, ni oddana nobena ponudba ali prijava za sodelovanje ali nobena ustrezna ponudba ali prijava za sodelovanje, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo in da naročnik Evropski komisiji pošlje poročilo, če komisija to zahteva.
Naročnik torej lahko po neuspešno izvedenem postopku javnega naročila izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, v katerega povabi enega ali več ponudnikov, a le pod pogojem, da se pogoji javnega naročila iz prejšnjega, neuspešnega postopka javnega naročila bistveno ne spremenijo. Pojem bistvene spremembe je treba razlagati v skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena ZJN-3, ki opredeljuje, kaj se šteje za bistveno spremembo pogodbe. Če torej naročnik ugotovi, da ni prejel ponudbe zaradi pogojev, ki jih je določil v prvotnem javnem naročilu, in bi naročnik posledično želel v novem postopku javnega naročila spremeniti pogoje, naročnik takega postopka ne bo smel izvesti.
Kaj naj stori naročnik, če vse prejete ponudbe presegajo zagotovljena sredstva?
Kadar naročnik v postopku javnega naročila prejme ponudbe, ki (vse) ponudbe presegajo zagotovljena sredstva, naročnik javnega naročila ne more oddati. Menim, da naročnik ne sme med samim postopkom javnega naročila spremeniti višine zagotovljenih sredstev. Sprememba višine zagotovljenih sredstev med postopkom javnega naročila je problematična z vidika načela enakopravne obravnave ponudnikov ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Maja Prebil: Kaj lahko naročniki storijo, ko ponudbe presegajo zagotovljena sredstva?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 28, 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
