V ustavni pritožbi in v pobudi je trdil, da je v neenakem položaju v primerjavi z obsojenci, ki predlog za alternativno izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna lahko vložijo tudi v primeru, ko so že na prestajanju kazni zapora, torej po poteku roka, ki je določen v drugem odstavku 129.a člena ZKP.
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sprejelo v obravnavo, ker je ocenilo, da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje. Pri oceni, ali gre pri predlogih za alternativno prestajanje kazni zapora za enak položaj z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave, je Ustavno sodišče izhajalo iz stališča, da je bistvo v naravi kazni, ki je bila predlagateljem izrečena s pravnomočno obsodilno sodbo, in ne v naravi ukrepa, ki jo nadomešča. Sprejelo je stališče, da je položaj predlagateljev nadomestne izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist enak tako položaju predlagatelja nadomestne izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna kot tudi predlagatelju hišnega zapora. Ugotovilo je, da zakonodajalec ni imel stvarnega razloga, razumno povezanega s predmetom urejanja, ki bi upravičil manj ugodno, drugačno ureditev dolžine roka za vložitev predloga za delo v splošno korist kot za vložitev predloga za zapor ob koncu tedna. Tega naj ne bi upravičevali niti različen namen niti različni vsebinski pogoji za posamezno (hišni zapor, zapor ob koncu tedna, delo v splošno korist) alternativno izvršitev kazni zapora.
Glede na navedeno je ugotovilo (odločba Up-290/17, U-I-51/17), da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, kolikor določa petnajstdnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve prepisa sodbe, v neskladju z Ustavo. Da bi zavarovalo človekovo pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo način izvršitve svoje odločbe tako, da se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.
Iz enakih razlogov, iz katerih je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila tudi s sklepi, izpodbijanimi z ustavno pritožbo, pritožniku kršena njegova pravica iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ker pa je pritožnik kazen osem mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s pravnomočno obsodilno sodbo že prestal, ne izkazuje več pravnega interesa za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist. Zato je Ustavno sodišče svojo odločitev omejilo zgolj na ugotovitev kršitve pravice pritožnika do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
