Ustavno sodišče je z odločbo U-I-416/19 z dne 16. 3. 2023 izpodbijane določbe Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1), Zakona o vodah (ZV-1) in Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (v nadaljevanju: Uredba) razglasilo za neskladne z Ustavo ter do odprave ugotovljenih nepravilnosti prepovedalo uporabo fitofarmacevtskih sredstev na najbolj občutljivih območjih.

Pogoj za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti, je izpolnjen, če odreditvena država da nedvoumno in jasno zagotovilo, da se bo zoper zahtevano osebo opravilo ponovno sojenje, če bo ta to zahtevala.

Drugi odstavek 74. člena > Zakona o sodniški službi (ZSS), ki ureja prenehanje sodniške službe ob upokojitvi sodnika oziroma dopolnjeni starosti 70 let, je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS), je v odločbi U-I-159/19 z dne 23. 2. 2023 odločilo Ustavno sodišče, saj hkrati ne določa prenehanja sodniške funkcije.

V Državnem zboru je bil sprejet nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki nadomešča istoimenski zakon iz leta 2017 z namenom uskladitve nacionalne z evropsko zakonodajo (opredeljeno v 2. členu zakona). Zakon regulira in ureja delovnopravni status vseh napotenih delavcev, kot so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Telekomunikacijski operaterji so lahko zavezani, da na zahtevo sodnega organa zagotovijo operacije prestrezanja komunikacij v zameno za fiksno ceno, pri čemer evropska zakonodaja ne predvideva polnega povračila dejansko nastalih stroškov.

Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom o pravilnosti vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novele > Zakona o verski svobodi (ZVS). V skladu z njim se spreminja z zakonom določena višina namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti, in sicer na 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova.

Zapadlo izvršnico, ki vsebuje vse sestavine skladno z določbami 39. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1),¹ lahko upnik predloži v plačilo enemu od dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev ali pa na podlagi izvršnice kot izvršilnega naslova pri pristojnem sodišču predlaga izdajo sklepa o izvršbi. Če je izdajatelj izvršnice gospodarska družba ali javni organ, način unovčitve izvršnice ne predstavlja bistvene razlike za dolžnika, saj se v obeh primerih upniki poplačajo iz sredstev, ki jih imajo dolžniki na svojih poslovnih transakcijskih računih. Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost ter so izdale izvršnico, pa so postavljeni v neenak položaj glede na to, ali je bila izvršnica unovčena sodno po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)² ali izvensodno po določilih Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1).

Pravici do tedenskega in dnevnega počitka sta avtonomni pravici, zaradi česar ima delavec pravico izkoristiti tako enega kot drugega. To pomeni, da ima delavec pravico poleg tedenskega počitka izkoristiti tudi dnevni počitek – bodisi pred izkoriščanjem tedenskega počitka bodisi po njem.

V sodbi I Cp 27/2023 je sodišče ugotavljalo pravočasnost odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo. Tožeča stranka je namreč vtoževala plačilo terjatve v višini 504,50 evra iz naslova prodaje blaga »od vrat do vrat«. Toženki je 28. 2. 2020 na njenem domu prodala aromaterapijsko ležišče in nadvložek oziroma odejo, za kar je bilo dogovorjeno plačilo v obrokih po položnicah, ki pa jih toženka ni plačala. Toženka se je branila, da je odstopila od pogodbe in da je odstop pravočasno sporočila tožeči stranki.

Izpodbijana ureditev 40. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ima več ustavnopravno nesprejemljivih učinkov na neodvisnost Banke Slovenije, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023. S to odločbo je tako celoten ZPSVIKOB razveljavilo.