c S

Sodna praksa glede zlorab bolniške odsotnosti

05.07.2022 Število bolniških odsotnosti oziroma absentizma je v obdobju pandemije s koronavirusom precej naraslo. Številne odsotnosti so bile upravičene, nekatere pa tudi ne. Določeni delodajalci so se zato odločili ukrepati in preveriti bolniški stalež svojih zaposlenih. Slednjim se je zdelo nedostojno, da njihov stalež preverjajo detektivi oziroma detektivske agencije.

Čeprav so ti pomisleki po eni strani razumljivi, saj vsekakor ni prijetno, če nekdo izve, da je vsak njegov gib spremljal detektiv, pa je po drugi strani treba razumeti tudi delodajalce, ki morajo del bolniškega nadomestila pokriti sami, ob tem pa zaradi odsotnosti zaposlenega ne morejo računati na njegovo (pričakovano) pomoč. Zato je normalno, da se počutijo prevarane, če ugotovijo, da je slednji namesto, da bi zaradi bolezni počival doma, na bližnjem nogometnem igrišču igral nogomet, ali pa s prijateljem pil kavo v lokalni restavraciji.  

Postopek ureditve bolniške odsotnosti

O tem ali delavec ni sposoben opravljati dela v stanju, v kakršnem je, sicer odloča osebni zdravnik. Ta izda potrdilo za bolniško odsotnost od dela. Izbrani osebni zdravnik je tisti, ki lahko zavarovano osebo bodisi napoti k specialistu ali v bolnišnico, ki predpiše v breme obveznega zavarovanja zdravila na recept, ki vodi in zbira zdravstveno dokumentacijo in, ki zavarovano osebo napotuje na obravnavo k imenovanemu zdravniku ZZZS.

Prav tako je osebni zdravnik tisti, ki je pooblaščen za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo do 30 dni (glej 80. člen ZZVZZ). Pristojni zdravnik je dolžan tudi presojati, ali zdravstveno stanje zavarovanca utemeljuje  začasno nezmožnost za delo oziroma zmožnost za delo s skrajšanim delovnim časom.

Pomembna novost je, da je Državni zbor konec januarja letos sprejel spremembe zakonodaje, ki skrajšuje obdobje plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca.

Odslej bo namreč obdobje nadomestila, katerega razlog je bolniška odsotnost, ki se izplačuje v breme delodajalca s sedanjih 30 delovnih dni skrajšano na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ na 80 dni v koledarskem letu. Zavarovancem gre v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo plače od 21. dne zadržanosti od dela.

Nadzor delodajalca nad bolniško odsotnostjo

Sam nadzor delodajalca nad odsotnostjo z dela je običajno opredeljena v njegovih internih aktih (denimo v Pravilniku o delovnih razmerjih, v Pravilniku o prisotnosti na delu, ipd.), ki delodajalcu omogoča, da ukrepa ob pogostejših izostankih z dela. Ta nadzor obsega ugotavljanje ravnanja osebe na bolniški, ki ne sme biti v nasprotju z navodili zdravnika. Ravnanje pa tudi ne sme vplivati na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na podaljšanje bolniške.

V primeru, če delodajalec ugotovi, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, oziroma pristojne zdravniške komisije, ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, mu lahko delodajalec tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Kar se tiče javnih uslužbencev, jih pred nadzorom bolniške ni več treba obveščati, sedaj lahko namreč preverjanje bolniške naročajo brez njihove vednosti. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (glej 33.a člen) namreč predpisuje ravnanje ob sumu zlorabe pravice do zadržanosti z dela ali do povračila stroškov prevoza. Predstojnik lahko v vsakem posameznem primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja. 

Predstojnik pa lahko tudi, če oceni, da je to smotrnejša rešitev, za izvedbo nadzora nad zlorabami   sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo, ki opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost. 

Pravna podlaga za detektivski nadzor

Pravno podlago za detektivski nadzor nad zlorabami bolniške odsotnosti sicer predstavlja Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) (glej 26. člen), ki določa, da lahko detektiv  med drugim pridobiva informacije o  zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Prednost nadzora detektiva pri morebitnih kršitvah bolniške odsotnosti je v tem, da njegova osebna zaznava in fotografija predstavljata verodostojen dokaz na sodišču, medtem ko nadzor bolniškega staleža s strani tretjih, nepooblaščenih oseb nima te teže, saj domnevnih kršilcev ne smejo niti osebno zaznavati, niti fotografirati.

Sodna praksa

Sodna praksa vsebuje številne zanimive primere glede zlorabe bolniške odsotnosti.

Vrhovno sodišče RS je v eni izmed odločitev (sodba VIII Ips 44/2014 z dne 22. aprila 2014) izreklo, da je bila delavcu pravilno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 in sicer zato, ker v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in ker je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja. Sodišče je ugotovilo, da je delavec imel jasna navodila zdravnice in da ni imel njenega dovoljenja za zapustitev kraja bivanja.

Isto sodišče se je v drugi odločitvi (sklep VIII Ips 294/2006 z dne 7. novembra 2006) izreklo, da odsotnost z dela zaradi bolezni sicer res pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi tega, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer opravlja poleg tega dela.

Vrhovno sodišče je sprejelo tudi zanimivo odločitev (sklep VIII Ips 19/2010 z dne 24. januarja 2012) v povezavi z zlorabo bolniške zaradi zaradi nege otroka. Izreklo je namreč, da  samo dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, še ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR-1 in, da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.

Nelogično bi namreč bilo, da bi ZDR-1 zaradi vsebinsko enake kršitve delavca sankcioniral le zlorabe, storjene v času odsotnosti in povezane s poškodbo ali boleznijo delavca, zlorabe zadržanosti z dela zaradi nege otroka pa ne - torej da bi bile prav te zlorabe povsem izvzete.  

Višje delovno in socialno sodišče je sprejelo zanimivo sodbo (VDSS Sodba Pdp 966/2006 z dne 20. oktobra 2006) glede vprašanja, kaj predstavlja zlorabo bolniškega staleža. Izreklo je, da namreč , da samo dejstvo, da se delavec v času bolniškega staleža ni nahajal na naslovu svojega stalnega prebivališča, ampak se je zdravil pri svojem dekletu (o čemer je delodajalca tudi obvestil), ne predstavlja kršitve po šesti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 in ne more predstavljati utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S takšnim ravnanjem namreč ni zlorabil bolniškega staleža, saj je spoštoval navodila lečečega zdravnika (počitek na domu).

Sklep

Večina bolniških odsotnosti je upravičenih in prav je, da država in delodajalec dostojno poskrbita za pravice zaposlenega med začasno zadržanostjo iz dela med bolniškim staležem. Po drugi strani pa se dogajajo tudi zlorabe tega staleža in v takih primerih je prav, da delodajalec poskrbi za ustrezno sankcioniranje zaposlenih, v hujših primerih tudi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da je treba glede ugotavljanja morebitnih zlorab bolniškega staleža poskrbeti tudi za ustrezen (detektivski) nadzor, ki pa mora biti natančno usmerjen in predvsem ne sme posegati v zasebnost delavcev bolj, kot je to nujno potrebno.


Pripravil: mag. Boštjan J. Turk, direktor inštituta za civilno in gospodarsko pravo     

 

 


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.