Verjamem, da je lahko namen predloga spremembe zakona znižanje cen medicinske opreme in medicinskih pripomočkov, vendar sta način in vsebina predloga zakona po mojem mnenju nepremišljena, neskladna z evropsko zakonodajo in sodno prakso, poleg tega pa predlog ne upošteva dejanskega stanja dobav opreme oziroma medicinskih pripomočkov v Sloveniji in na enotnem evropskem trgu. Predlog zakona tako ocenjujem kot zaletav poskus reševanja problematike dobave medicinske opreme in pripomočkov v zdravstvu, ki je politiki in javnosti sicer lahko čisto všečen. To pa je tudi vse.
O posledicah tovrstne ureditve predlagatelj očitno ni celovito in poglobljeno razmišljal. Sicer bi se moral zavedati tveganja negativnega vpliva novele na uporabnike zdravstvenih storitev - paciente in na davkoplačevalce z vidika transparentnosti porabe javnih sredstev.
Predlog vnaša naslednje tri ključne spremembe:
1. ustanovitev Urada Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco, ki bi določal in objavljal referenčno ceno za medicinske pripomočke in medicinsko opremo vsakih šest mesecev;
2. če v postopku oddaje javnega naročila oddana najugodnejša ponudba presega referenčno ceno za več kot 10 odstotkov, dolžnost naročnika, da izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave na enotnem trgu Evropske unije;
3. prekinitev pogodbe, če se med izvajanjem pogodbe ugotovi, da cena opreme ali pripomočka presega referenčno ceno, in dolžnost naročnika, da če izvajalec ne zniža cene, naročnik blago netransparentno kupi na trgu.
Najprej o transparentnosti postopka
Torej, ustanovil naj bi se še en nov organ, to je Urad Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco, ki naj bi določal referenčne cene. Če naročnik v transparentnem postopku oddaje javnega naročila prejme ekonomsko najugodnejšo dopustno ponudbo, katere cena bo presegala 10 odstotkov referenčne cene, lahko izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave in opremo ali pripomoček kupi neposredno na trgu.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja nejaven, netransparenten, neposreden postopek oddaje javnega naročila. To pomeni, da je za pogajanja brez predhodne objave značilno, da potekajo v konkurenčno zelo omejenem okolju (pogosto celo z enim samim ponudnikom) in da ne vključujejo javne objave javnega naročila.(4) Za ta postopek se v teoriji in praksi zato povsem upravičeno uporablja tudi izraz "neposredno naročanje" ali "neposredna sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila".(5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave na splošno dopušča naročniku, da opusti obveznosti, kot se zahtevajo za zagotovitev konkurence in transparentnosti. Njegova uporaba je mogoča samo v točno določenih okoliščinah, in sicer le takrat, ko je to nujno potrebno.(6)
Namen evropske zakonodaje s področja javnega naročanja je, da se zagotovita transparentnost in enakopravna obravnava ponudnikom na enotnem evropskem trgu.
Kot izhaja iz 50. točke preambule Direktive 2014/24/ES:(7)
"Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu uporabljati samo v zelo izjemnih okoliščinah."
Direktiva 2014/24/ES ne dopušča uporabe nejavnega, netransparentnega postopka v drugih okoliščinah, kot so jasno določene in opredeljene z direktivo in tudi v ZJN-3.(8) ZJN-3 je v ureditvi postopka s pogajanji brez predhodne objave identičen opredelitvam iz Direktive 2014/24/ES. Gre za posebne okoliščine, kot so razlogi nujnosti, neobstoj konkurence iz tehničnih razlogov, nakup v likvidacijski masi, zaščita izključnih pravic in podobno.(9)
Postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja skrajen odmik od temeljnega načela, načela transparentnosti, zato si država članica ne sme in ne more pridržati ali ustvariti drugih okoliščin, ki bi dopuščale izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Iz sodne prakse Sodišča EU(10) tako jasno izhaja, da je pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, treba vedno razlagati restriktivno(11) in da mora biti dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, vedno na strani naročnika.(12)
ZJN-3 eksplicitno navaja, da ureditev, razvoj in sistem javnega naročanja temeljijo na temeljnih svoboščinah, na katerih sloni delovanje notranjega evropskega trga.(13) S spoštovanjem svoboščin o prostem pretoku se uresničuje čezmejni interes kot osnova za delovanje notranjega trga. Naročniki morajo pri postopkih oddaje javnih naročil venomer zagotavljati uresničitev čezmejnega interesa in s tem ponudnikom iz drugih držav članic omogočiti sodelovanje. Varovanje čezmejnega interesa(14) se tako zagotavlja predvsem prek obveznosti objav o naročilu, kar zagotavlja transparentnost postopka(15) ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Milena Basta Trtnik: ZJN-3C - še ena nepremišljena, politično všečna novela
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 39-40, 2021
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
----------------------
Opombe:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
