Krašovec, ki se je na zatožni klopi celjskega sodišča znašel zaradi očitkov o domnevnem napeljevanju h goljufiji na škodo evropskih sredstev v višini 1,77 milijona evrov, je bil kar dvakrat obsojen, in sicer prvič na tri, drugič pa na dve leti zapora, a ga je sodišče po pritožbah oktobra 2018 v tretje pravnomočno oprostilo.
Specializirano državno tožilstvo je sicer oprostilno sodbo izpodbijalo na višjem sodišču, vendar je slednje tik pred zastaranjem kazenskega pregona potrdilo odločitev prvostopenjskega organa, dodaja časnik.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije, ki je pred desetletjem doživela finančni zlom, je zaporno kazen prestajal več kot dva meseca, nato pa mu je uspelo s predlogom za vikend zapor.
Ker se je kazenski postopek vlekel nesorazmerno dolgo in je bil medijsko izjemno izpostavljen, je njegov zagovornik Velimir Cugmas prepričan, da je upravičen do zahtevane odškodnine. Kot je povedal Delu, so o kazenskem pregonu poročali tudi zunaj meja Slovenije, vrstili so se pritiski iz Vatikana, kar je pustilo posledice na Krašovčevem zdravju in škodovalo njegovi časti in dobremu imenu.
Ker naj bi bil Krašovec cerkveni dostojanstvenik, nad katerim da so se državni organi izživljali, pri tem pa naj bi šlo po mnenju odvetnika za politično gonjo, je Cugmas že avgusta lani na državno odvetništvo naslovil odškodninski zahtevek, a predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora ni bil uspešen.
Po pisanju časnika je država Krašovcu ponudila simbolično odškodnino, ki je ni sprejel, zato je Cugmas v njegovem imenu vložil tožbo. Višine zahtevane odškodnine ni razkril, že lani pa je Delu namignil, da ta presega običajno prakso.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za Delo potrdili, da je bila tožba za plačilo odškodnine v višini 686.793,57 evra vložena 16. februarja. Državno odvetništvo je tožbo, s katero Krašovec zahteva odškodnino tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo v zadevah Betnava in Mladinska knjiga, prejelo 18. marca in nanjo odgovorilo v zakonitem roku, pa so časniku odgovorili na državnem odvetništvu.
V zahtevku je namreč zajeta tudi škoda, ki naj bi jo Krašovec imel zaradi tako imenovane afere Mladinska knjiga, v kateri se je na zatožni klopi znašel skupaj z nekdanjim nadškofom Francem Krambergerjem, nekdanjim predsednikom uprave Etola Ivanom Fermetom in nekdanjim prvim možem družbe NFD Stanislavom Valantom zaradi očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Vsi so bili pravnomočno oproščeni, še dodaja Delo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
