Specializirano državno tožilstvo (SDT) je imelo ob koncu 2020 devet odprtih zadev na področju pregona kaznivih dejanj v zdravstvu. Zadeve se nanašajo na kazniva dejanja, storjena v univerzitetnih kliničnih centrih in splošnih bolnišnicah po vsej Sloveniji. V fazi sodne preiskave so se ob koncu leta nahajale štiri zadeve zoper deset fizičnih oseb, protipravna premoženjska korist v teh zadevah znaša dober milijon evrov. Kot so zapisali na SDT, gre za preiskavo dobav blaga in storitev, med drugim tudi žilnih opornic.
SDT v letnem poročilu ugotavlja, da se v zdravstvu "vedno znova kot dobavitelji pojavljajo isti subjekti, konkurenca je onemogočena, s tem pa so povezana tudi visoka preplačila storitev in blaga". Posamezniki, ki odločajo na javnih razpisih in pri javnih naročilih, od dobaviteljev prejemajo različne vrste nagrad, ne le denar, temveč tudi ugodnosti, usluge ali donacije subjektom, povezanim s temi, ki odločajo o nekem poslu v zdravstvenem zavodu.
Tovrstne povezave in dejanja je zelo težko odkriti in zelo zahtevno dokazovati, še posebej brez t. i. žvižgačev. A po navedbah v letnem poročilu SDT tisti, ki o korupcijskih dejanjih kaj vedo, zaradi ustrahovanja in pritiskov običajno niso pripravljeni nastopati kot priče v sodnih postopkih.
Trga zdravstvenega materiala in storitev sta po oceni SDT nedelujoča, saj je razdelitev poslov običajno vnaprej določena tako po bolnišnicah kot tudi na ravni celotne države. Navajajo, da se na določene razpise v točno določenih bolnišnicah prijavljajo vedno isti zainteresirani ponudniki. Da javna naročila za nabavo zdravstvenega materiala v praksi ne delujejo, po mnenju SDT dokazuje tudi izjemno malo število ali pa popolnoma nič pritožb na izbor dobaviteljev. Opozarjajo na monopolni položaj dobaviteljev v zdravstvu.
Na specializiranem tožilstvu opozarjajo še na neodzivnost zdravstvenih institucij pri preprečevanju in tudi pri zaznavanju tovrstnih ravnanj. Kritični so do Zdravniške zbornice Slovenije, ker da "bi bilo potrebnih več postopkov, še posebej ob pravnomočni uvedbi kazenskih postopkov zoper zdravnike".
Težavo pri pregonu korupcije v zdravstvu po navedbah SDT predstavlja tudi spreminjajoča se sodna praksa in visoki dokazni standardi. "Za sodišča velikokrat ni dovolj, da določene nezakonitosti potrdi le ena ali dve priči. /./ Dokazni standardi, ki jih zahtevajo sodišča glede korupcijskih kaznivih dejanj, so primerjalno z drugimi državami previsoki," menijo na SDT.
Opozarjajo na dolgotrajnost sodnih postopkov v zvezi s korupcijskimi kaznivimi dejanji. Razlog vidijo v tem, da je kazenski postopek skupaj s fazo predkazenskega postopka tako zasnovan, da morajo dokaze in pričanja prič vsebinsko izvajati tudi do trikrat. Ob kratkih zastaralnih rokih za korupcijska kazniva dejanja se tako dogaja, da obramba doseže zastaranje pregona že v pritožbeni fazi, vsekakor pa postopek zaradi zastaranja ne vzdrži ponovljenega sojenja, so izpostavili.
Deloma so kritični tudi do sodišč, ker da krivega pričanja ali preprečevanja dokazovanja v sodnih postopkih ne štejejo za huda in problematična, kot je to običajno v tujini. "Posledično tudi obdolženi in priče, ko nastopajo na sodišču, lažejo, govorijo neresnice, se norčujejo iz sodišča in tožilstva, pri čemer sodni sistem praviloma vse navedeno v povprečju tolerira oziroma tega ni sposoben učinkovito preprečiti," so še zapisali v poročilu za lansko leto.
Ljubljana, 20. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
