Med kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo v pristojnosti SDT so tudi lani prevladovale zlorabe položaja, davčne zatajitve in pranje denarja, oškodovanja upnikov ter povzročitve stečaja z goljufijo. Kot v poročilu opozarjajo na SDT, bi za učinkovit kazenski pregon tovrstnih kaznivih dejanj potrebovali strokovnjake s področja forenzičnega računovodstva, ki bi z državnimi tožilci sodelovali ves čas postopka.
Lani je SDT prejel ovadbe za 95 kaznivih dejanj pranja denarja, v delu pa so imeli ovadbe za 190 kaznivih dejanj. Za štiri kazniva dejanja so vložili zahtevo za preiskavo, za 17 kaznivih dejanj so vložili obtožnico. Zavržene so bile obtožnice za 88 kaznivih dejanj, za deset kaznivih dejanj pa so tožilci po končani preiskavi sklenili odstopiti od pregona.
Kot opozarja SDT v poročilu, je dokazovanje kaznivega dejanja pranja denarja zahtevno, o čemer pričajo tudi izidi sodb: tožilci so dosegli obsodbe za sedem kaznivih dejanj, medtem ko so sodišča za 14 dejanj izdala oprostilne sodbe.
SDT je lani prejel ovadbe za 24 klasičnih korupcijskih dejanj, skupaj v delu pa ovadb za 178 tovrstnih kaznivih dejanj. Tožilci SDT so v zvezi s 16 kaznivimi dejanji dosegli obsodilne sodbe, za dve kaznivi dejanji pa je sodišče izdalo oprostilni sodbi. Med klasičnimi korupcijskimi kaznivimi dejanji prevladujejo kazniva dejanja nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril ter jemanja in dajanja podkupnine.
Na področju organizirane kriminalitete je SDT lani obravnavalo predvsem zadeve, povezane s kaznivimi dejanji prometa s prepovedano drogo, prometa z orožjem, trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije ter s kaznivimi dejanji davčne zatajitve in pranja denarja, storjenih v okviru hudodelske združbe. Lani so prejeli ovadbe za 42 kaznivih dejanj, skupaj pa so tožilci SDT imeli v delu ovadbe za 101 kaznivo dejanje s področja organiziranega kriminala. Kot ob tem ugotavljajo na SDT, so na tem področju uspešni, saj so na sodiščih dosegli obsodilne sodbe v zvezi s 15 tovrstnimi kaznivimi dejanji.
SDT v poročilu opozarja, da čeprav so postali drugo največje tožilstvo v državi, v nasprotju z drugimi tožilstvi pa obravnavajo le najzahtevnejše kazenske primere, imajo še vedno najmanjše število državnotožilskega osebja v Sloveniji. "Če izhajamo iz razmerja med številom državnih tožilcev in številom javnih uslužbencev, zaposlenih na posameznem državnem tožilstvu, je SDT po številu tožilskega osebja že ves čas na zadnjem mestu," opozarjajo.
V poročilu opozarjajo tudi na izzive, ki jih spreminjajoča sodna praksa pomeni za njihovo delo. Lani so tako prejeli kar nekaj odločitev sodišč, ki so spremenile sodno prakso na širšem področju boja proti trgovini z ljudmi. "Sodišča v zadnjem času izrekajo oprostilne sodbe, čeprav so v preteklih letih pri bistveno enakem dejanskem stanju izrekala obsodilne sodbe. V posameznem primeru so bile v preteklosti obsodilne sodbe potrjene tudi z odločitvijo vrhovnega sodišča. Lani pa se je sodna praksa na tem področju nagnila v korist obdolžencev in se bistveno oddaljila od žrtev," izpostavljajo.
Poročilo SDT bo obravnaval tudi DZ, ki je prejel tudi letno poročilo o delu oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri SDT. Iz poročila je razvidno, da so policisti posebnega oddelka lani preiskovali 291 zadev in zaključili 211 zadev. Okoli 70 odstotkov obravnavanih kaznivih dejanj naj bi storili policisti pri izvajanju policijskih pooblastil. Skupaj so obravnavali 393 ovadb zoper znane oz. odkrite storilce (večino so jih zoper policiste vložili oškodovanci), pri čemer jih je bilo 92 odstotkov zavrženih, štirje odstotki (21 policistov) je bilo obtoženih, od tega tri četrtine tudi obsojenih. Izrečenih jim je bilo 15 pogojnih obsodb in šest denarnih kazni.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
