"Hrvaško ustavno sodišče je 3. februarja potrdilo ničnost valutne klavzule in spremenljivih obrestnih mer. Hrvaško vrhovno in ustavno sodišče sta se jasno opredelila, da je valutna klavzula nična. Zato je odločitev hrvaškega ustavnega sodišča o ničnosti valutne klavzule še kako bistvena tako za hrvaške kot tudi za slovenske postopke," so zatrdili.
Po njihovem ne drži, da se materialnopravna izhodišča, po katerih sodijo slovenska in hrvaška sodišča, bistveno razlikujejo. "Določila slovenskega in hrvaškega zakona o varstvu potrošnikov okoli leta 2005 so bila izredno podobna. Razlika je bila le v tem, da so določila hrvaškega zakona o varstvu potrošnikov dosledno sledila minimalnim zahtevam iz evropske direktive, medtem ko slovenska zakonodaja zagotavlja višjo raven varstva potrošnikov, a le na papirju," so pojasnili.
Ob tem so poudarili, da ni res, da bi vključitev določila o valutni klavzuli v obligacijski zakon že implicirala njeno poštenost, ter da ni res, da neizpolnitev pojasnilne dolžnosti ne more že sama po sebi voditi do zaključka, da je banka ravnala v nasprotju z načelom dobre vere in da med pogodbenima strankama prihaja do znatnega neravnotežja.
"Ravno nasprotno, dosedanja sodna praksa Sodišča EU stoji na stališču, da lahko že pomanjkanje nepreglednosti oz. neizpolnitev pojasnilne dolžnosti nakazuje na nepoštenost pogodbenega določila, še posebej če gre za pogoje, ki določajo glavni predmet pogodbe ali ceno, kot to velja v primeru valutne klavzule," so še zapisali.
Hrvaško ustavno sodišče je v začetku februarja zavrnilo pritožbe sedmih bank na odločitev vrhovnega sodišča in višjega sodišča za gospodarske zadeve ter potrdilo ničnost valutne klavzule in spremenljive obrestne mere pri posojilih v švicarskih frankih. Sedaj lahko vseh 125.000 hrvaških posojilojemalcev v švicarskih frankih toži banke.
Ljubljana, 18. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
