"Neustavna je samo ena zadeva, in sicer razlike v velikosti okrajev. To ni tako hudo, kot zgleda na prvi pogled, saj se v okrajih šteje vrstni red glede na delež glasov, ne na število glasov," je pojasnil Ribičič.
Dejstvo po njegovih besedah ostaja, da je zakonodaja protiustavna in da je to protiustavnost določilo ustavno sodišče, a je slednje določilo tudi rok, v katerem je treba to neskladje odpraviti. "Torej uspešno tega ne bo mogoče izpodbijati, je pa res, da ni lepo, da se izvajajo. Lahko bi prej to popravili," je sklenil Ribičič, sicer nekdanji ustavni sodnik.
Ustavno sodišče je decembra 2018 ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo, zakonodajalcu pa je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.
Sprememb volilne zakonodaje se je danes ob napovedi odstopa dotaknil tudi premier Marjan Šarec. "Dolgo časa smo imeli pogajanja, ali pa, da kar rečem mečkanje okoli volilne zakonodaje," je dejal. Kot je pojasnil, so imeli zagotovljenih že 60 podpisov za proporcionalni sistem s prednostnim glasom in ukinitvijo okrajev, pa je žal ena poslanka vmes prebegnila. Poslanka Lidija Ivanuša je iz SNS prestopila v SDS.
"Če bi bilo teh pogajanj manj in če bi bilo več volje, bi tudi ta volilni zakon že lahko imeli pod streho, ampak tako pač je," je dejal Šarec.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
