"Hrvaške meje so evropske meje in kar se tam dogaja, je odgovornost vseh nas," je dejala sopredsedujoča Zelenih Ska Keller. "Nobena država s takim ravnanjem ne more postati članica območja schengna," pa je poudarila poslanka iz vrst levice (GUE/NGL) Malin Björk.
Hrvaški premier je tovrstne očitke evroposlancev v Strasbourgu zavrnil. "Hrvaška ne bo dopustila, da bi postala neformalen hotspot za migrante," je izpostavil. Dodal je, da se Hrvaška ni odločila na mejo postaviti barikad in bodeče žice kot nekatere druge države, temveč varuje hrvaško, evropsko in prihodnjo schengensko mejo s 6500 policisti.
Poslancem je dejal še, da ne bi smeli govoriti o nasilnem ravnanju policistov kot o dejstvu, če tega niso preverili. Poudaril je, da je sam obiskal območje ob meji med Hrvaško in BiH ter se prepričal, kakšne so razmere tam. Je pa napovedal, da bo preveril očitke glede ravnanja policistov.
Med prioritetami je Plenković najprej omenil večletni finančni okvir, ki bo moral po njegovih besedah zadovoljiti pričakovanja vseh državljanov v vseh članicah, moral pa bo odgovoriti tudi na prihodnje izzive. "Če nam ne uspe, bo to okrepilo tiste, ki nočejo močne EU. In tega ne smemo dovoliti," je opozoril.
Zavzel se je tudi za učinkovitejšo EU, ki bo bolj vidna v svetu.
V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU je hrvaški premier dejal, da naj bi bilo to novo izhodišče za izgradnjo novih odnosov med Brusljem in Londonom. Ob tem je opozoril, da je predvideno prehodno obdobje 11 mesecev zelo kratko in da bo potrebnih res veliko naporov, da bo stranema to uspelo.
Zavzel se je tudi za to, da se Severna Makedonija in Albanija začneta pogajati o članstvu v EU. Dosežki kandidatk bi morali po njegovem postati osrednja os politike širitve.
Med pomembnimi nalogami je omenil tudi konferenco o prihodnosti Evrope. Kot je dejal, je pomembno, da se svet, komisija in parlament uskladijo glede ciljev konference, ki mora biti vključujoča in odprta. "Konferenca je nova priložnost, da se Evropa približa državljanom," je poudaril.
Omenil je tudi štiri sklope programa predsedovanja, v katerih je poudarek na Evropi, ki se razvija, povezuje, varuje in je vplivna na globalni ravni. Pri Evropi, ki varuje, je omenil tudi nujnost skupne rešitve glede migracijske politike ter napovedal, da bo Hrvaška kot predsedujoča Svetu EU tudi varovala vladavino prava kot temeljno vrednoto.
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen pa je poudarila, da bo EU potrebovala energijo, enotnost in odločenost, kakršno so jo v preteklosti pokazali Hrvati, ki so v "le treh desetletjih prišli od prelivanja krvi do krmila EU".
Hrvaška po besedah predsednice komisije bolje od večine članic ve, kako pomembna je evropska perspektiva, koliko dobrega lahko EU naredi z investiranjem v državah. "V nekaj tednih bomo oblikovali širitveno metodologijo," je napovedala.
Evropski poslanci so v razpravi, ki je sledila, izpostavljali, da je Hrvaška predsedovanje Svetu EU prevzela v zahtevnem času za EU.
Vodja največje skupine, Evropske ljudske stranke, Manfred Weber (EPP) je izpostavil pomen enotnosti pri soočanju z izzivi. To za nas pomeni, da ni prvorazrednih in drugorazrednih državljanov unije, da damo kandidatkam evropsko perspektivo, to pomeni enotnost na globalnem odru, je pojasnil v imenu svoje skupine.
Iz poslanskih klopi je bilo največ kritik slišati na račun spoštovanja vladavine prava.
"V našem interesu je, da Hrvaška čim prej vstopi v schengen. Vendar je prav tu pred vami največja naloga. Vrniti zaupanje v vladavino prava in spoštovanje danih zavez, zagotoviti varne zunanje meje in urediti Schengen, da bo spet deloval," je tako poudarila Tanja Fajon (S&D/SD).
Poslanka pričakuje tudi aktivno podporo vstopanju držav Zahodnega Balkana v EU, ter pozitivne premike že v marcu, posebej kar zadeva Severno Makedonijo in Albanijo.
Romana Tomc (EPP/SDS) je izpostavila pomembnost uravnoteženega razvoja in kohezijskih sredstev za krepitev konkurenčnosti vseh držav članic. Opozorila je tudi na demografijo, ki igra ključno vlogo pri doseganju enakovrednega razvoja.
Irena Joveva (Renew/LMŠ) je ocenila, da bosta Slovenija in Hrvaška med hrvaškim predsedovanjem dobro sodelovali. Poslanka od hrvaškega premierja zato pričakuje, da ne bo ostal samo pri besedah ter da bo spoštovanje vladavine prava tudi udejanjal. "Da boste spoštovali človekove pravice in pravice na splošno, tudi pravice migrantov," je poudarila.
Franc Bogovič (EPP/SLS) je pozval Hrvaško, da kot prejemnica kohezijskih sredstev da velik poudarek temu, da bomo v naslednjih lahko nadaljevali politike, ki zagotavljajo enakomeren razvoj Evrope in preprečujejo notranje migracije.
V vrstah socialistov in demokratov (S&D) so se zavzeli za več poudarka na migracijah. Kritični so bili tudi do tega, da program predsedovanja ne omenja minimalne plače in mladih.
Dacian Ciolos (Renew) pa je izrazil upanje, da bo hrvaško predsedstvo prisluhnilo pozivom parlamenta k močnemu evropskemu večletnemu proračunu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
