Center za izobraževanje v pravosodju, ki deluje pod okriljem ministrstva za pravosodje, organizira dvodnevni forum o finančni in gospodarski kriminaliteti. V uvodnem nagovoru je Šketa korupcijska kazniva dejanja označil kot "sistemske anomalije, ki jih morajo tudi drugi organi v svoji 'verigi pravice' preprečevati tako, da do tovrstnih koruptivnih dejanj ne bo prihajalo".
Kot primer je izpostavil korupcijo v zdravstvu, kjer za zdaj tudi šele po desetih letih zaznavajo kazniva dejanja in sprožajo postopke. "Te anomalije bi morali z nadzornimi mehanizmi zaznati takoj v startu," je še dejal.
Tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu Valenčič je ocenil, da se sodna praksa na področju gospodarskega kriminala počasi oblikuje. Na kritike javnosti, da se "velike ribe izmuznejo", je tožilec odgovoril s podatkom, da določene "velike ribe" trenutno že prestajajo zaporne kazni, ker so bile obsojene. "Da so bili nekateri spoznani za nedolžne, pa je odločitev sodišč," je dodal.
Razlog, da so postopki v velikih preiskavah sumov gospodarske kriminalitete tako dolgotrajni, je po Valenčičevi oceni tudi v zastareli kazensko-procesni zakonodaji. Ta ne predvideva kazenskih spisov s tako ogromno količino listin, tako velikim številom obdolžencev in tudi tako visoke težavnosti materije, je pojasnil.
Drugi razlog pa je tudi v tem, da nimamo nekega specializiranega sodišča, kjer bi na enem mestu obravnavali vse te zadeve. Zato se sodnike obremenjuje s številnimi spisi, ki tudi ne spadajo v pristojnost specializiranega oddelka, s tem pa se jih dodatno obremenjuje.
Podobnega mnenja je bil tudi vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer. Ta je bil v svojem uvodnem nagovoru na forumu kritičen do parcialnega načina spreminjanja kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku v zadnjih letih. "To so zahtevni zakoni, ki morajo biti med seboj usklajeni. Sedanji pristop, da se zgodi en primer, zato pride do reakcije in spreminjanja zakona, ne pripelje do dobrih rešitev," je ocenil Fišer.
Politikom je po Fišerjevi oceni tak način dela morda všeč, ker se ljudem pokažejo kot odzivni. "A v kazenskem pravu bi bilo treba svariti pred prehitrimi spremembami, za katere se lahko jutri pokaže, da jih bo treba spreminjati," je dejal.
Na forumu tožilci razpravljajo tudi o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Če je v Sloveniji te postopke nekoliko okrnila odločitev ustavnega sodišča, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne more veljati za premoženje, pridobljeno pred sprejemom zakona samega, teh težav na primer nimajo v Italiji, kjer imajo že desetletja uzakonjen institut preventivne zaplembe, ki ni vezan na konkretno kaznivo dejanje.
Kot je ocenil Valenčič, Sloveniji ne bi bilo treba odkrivati "tople vode", ampak bi se lahko zgledovali na primer po italijanskih ali irskih zakonskih rešitvah. Italijanske so že prestale tudi presojo na evropskem sodišču za človekove pravice.
Fišer pa je bil v svojem današnjem nagovoru zelo kritičen tudi do nedavno odrejene parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler. "To, da je parlament odredil preiskavo, v kateri naj bi ugotavljali politično odgovornost sodnikov in državnih tožilcev v konkretnih kazenskih zadevah, je škandal prve vrste," je dejal Fišer.
Okrcal je molk predsednika republike, predsednika vlade in ministrice za pravosodje v zvezi s to zadevo. "Ne pričakujem, da bi branili katero koli posamično odločitev pravosodja, temveč da bodo povedali, da se v demokratični državi ne sme preiskovati politične odgovornosti sodnikov in tožilcev," je dejal.
Kot je dejal, se skrivajo za ustavnim sodiščem, češ da mora v tem primeru povedati svoje mnenje, namesto da bi o resnih družbenih problemih povedali svoje stališče.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
