Publikacija Pogled na izobraževanje 2019 (Education at a Glance 2019) vsebuje podatke od leta 2005 do 2016. Za Slovenijo ugotavlja, da je tako iz javnih kot iz zasebnih virov za delovanje izobraževalnih ustanov (brez vrtcev in skupaj z raziskovanjem) v letu 2016 namenila enak delež kot leto prej, to je 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar pa je manj od povprečja držav OECD, ki je znašalo pet odstotkov BDP, ugotovitve iz publikacije povzemajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ob tem dodajajo, da je delež porabe za izobraževalne ustanove v Sloveniji leta 2010 znašal 5,9 odstotka BDP, do leta 2016 pa je padel bolj, kot je v povprečju padel v OECD.
Publikacija ugotavlja, da je Slovenija po deležu mladih, starih od 25 do 34 let, ki so vključeni v izobraževanje, v vrhu OECD. Hkrati ugotavlja, da se večina slovenskih dijakov po končani srednji šoli vpiše na študij, a se jih več, kot je povprečje v OECD, potem ne vpiše v drugi letnik. Takšnih je 12 odstotkov študentov. Dodatnih 12 odstotkov jih študij opusti pozneje. Ob koncu šolanja ali tri leta pozneje jih diplomira manj, kot je povprečje v OECD. Na splošno pa jih v predvidenem trajanju programa diplomira 39 odstotkov.
Po ugotovitvah publikacije Slovenija sodi med države, kjer le manj kot desetina mladih ne dosega srednješolske izobrazbe, kar je manj od povprečja OECD.
Za osnovnošolce ugotavlja, da imajo manj ur obveznega pouka kot povprečno njihovi vrstniki v OECD, vendar jim je zato na voljo več neobveznega pouka in drugih dejavnosti, kot so dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti in neobvezni izbirni predmeti. V mnogih državah tovrstnih neobveznih dejavnosti niti ne ponujajo, navaja ministrstvo.
Podobno kot lanska tudi letošnja raziskava ugotavlja, da se slovenski učitelji starajo, saj jih je več kot 35 odstotkov starih več kot 50 let, le 10 odstotkov pa manj kot 30 let.
Publikacija Pogled na izobraževanje je najobširnejša publikacija mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 36 državah članicah in partnerskih državah OECD iz celega sveta. Letošnja izdaja, ki se bolj poglobljeno posveča visokošolskemu izobraževanju, kaže, da so države razširile dostop do študija in da z različnimi mehanizmi finančne pomoči (štipendije, posojila ...) spodbujajo vključevanje vanj. Vse to je omogočilo širitev visokošolskega izobraževanja.
Avtorji publikacije med drugim ugotavljajo, da raven izobrazbe vpliva na socialni položaj ljudi in njihovo uspešnost na trgu dela. "Terciarno izobraženi v povprečju prejemajo višjo plačo, več je zaposlenih in manj dolgotrajno brezposelnih, pogosteje lahko fleksibilno razporejajo ure na delovnem mestu, se izobražujejo, so prostovoljci in sodelujejo v kulturnih ali športnih dejavnostih," so zapisali.
Po besedah glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimirja Štruklja publikacija jasno kaže, da smo pri financiranju izobraževanja, kot enem ključnih elementov za razvoj, pod povprečjem OECD in tudi pod evropskih povprečjem. "To kažejo vsi podatki in tabele objavljene publikacije OECD," je dejal za STA.
Vlado zato sprašuje, ali bo izpolnila svojo koalicijo pogodbo, v kateri je zapisala, da bo sredstva za vzgojo in izobraževanje dvignila na šest odstotkov BDP, od tega sredstva za znanost do leta 2020 na en odstotek BDP. Pri tem je kritičen do informacij, da naj bi vlada v proračunu za prihodnje leto povečala sredstva za vojsko. Kot pravi, se bo morala vlada odločiti "med maslom in topovi".
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
