"Obstajajo številni mehanizmi za zagotavljanje kakovosti dela sodnikov, v najtežjih primerih lahko pride tudi do prenehanja sodniškega mandata," je zagotovila Neratova ob idejah, ki so se pojavile tudi ob snovanju koalicijske pogodbe pod okriljem Marjana Šarca o omejitvi trajanja sodniškega mandata.
Neratova je sicer prepričana, da se sodniki zavedajo svoje vloge in odgovornosti ter se trudijo dobro delati. "A zahtevnost, obsežnost in kompleksnost zadev se vseskozi povečuje," je opozorila. Sodniško delo je po njenih besedah visoko strokovno in intelektualno izjemno zahtevno.
"Ni redkost, da sodniki velik del svojih službenih obveznosti opravimo doma, ob večerih in dela prostih dnevih, ko lahko poglobljeno študiramo posamične zadeve, zakone, teoretične prispevke in sodno prakso," je še razkrila. Po njenih besedah je sistem pisanja obrazložitev tak, "da se razlaga na vse konce in kraje" in da sodniki čutijo, da morajo z obrazložitvijo v resnici opravičiti svojo sodbo. "Zdi se, da se lovimo na vejicah, podpičjih ... In potem ti zmanjka en stavek, ki si ga morda sodišče višje stopnje želi slišati," je ponazorila. Dodala je, da so sodbe avtorsko delo in da vsled obsežnih obrazložitev nastajajo cele disertacije.
"Zato potrebujemo več podpornega kadra, več strokovnih sodelavcev, več zapisnikaric, ki bi jih morali tudi primerno plačati," je navedla. Ob tem je izpostavila, da delo sodnega zapisnikarja opravljajo visoko izobraženi posamezniki, kot na primer srednješolski učitelji, jezikoslovci, matematiki, komunikologi ali obramboslovci.
Povedala je, da se sicer Sodni svet zavzema za kakovost sodb pred obsežnostjo utemeljitve. "Vsi bi si želeli manj pisati, a sodniki se včasih že bojimo lastne sence in smo že preveč previdni," je ocenila.
Tudi v delu javnosti je postalo precej običajno presojanje dela oz. odločitev sodnikov. "Ljudje pozabljajo, da sodniki tega ne delamo iz nekih osebnih vzgibov. Pri sodbah se držimo ustave, zakonov, sodne prakse in nismo osebno zainteresirani za rezultat sodbe. Nekateri pa nasprotno zadeve jemljejo zelo osebno, nam grozijo s kazenskimi ovadbami in prijavami," je navedla.
Zato tudi na Sodnem svetu pri kandidatih za sodnike skozi razgovore iščejo odgovore na vprašanje, "ali so se sposobni soočiti s pritiski javnosti, procesnih udeležencev, podtikanj, groženj s kazenskimi ovadbami ...". Že prejšnja sestava Sodnega sveta je predlagala, da bi v postopkih izbire kandidatov za sodniška mesta izvajali strokovna in psihološka testiranja kandidatov. A za ta trenutno nimajo sredstev.
Sodni svet je z lani uveljavljenim zakonom o Sodnem svetu sicer dobil nova pooblastila in naloge, s tem pa tudi lasten proračun. Ta je po besedah Neratove s 350.000 evri za zdaj tako skromen, da z njim pokrijejo komaj plače sedanjih zaposlenih in materialne stroške. Zakon pa jim nalaga nove naloge, ki med drugim terjajo tudi nove zaposlitve. "V pogojih, v katerih danes deluje Sodni svet, ne moremo še bolj racionalizirati," je dejala.
Če želijo sploh začeti izvajati vse nove naloge, po njenih besedah potrebujejo tudi nove prostore, saj so sedanji neprimerni in premajhni. Neratova upa, da se jim bo še letos uspelo preseliti.
Predsednica Sodnega sveta bi si želela, da bi svet imel še več pooblastil. Izpostavila je predvsem postopek imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča in predsednika vrhovnega sodišča, saj se ji zdi sedanja ureditev, ko jih voli oz. imenuje DZ, neustrezna. Obenem pa ocenjuje, da situacija v politiki zaenkrat še ni zrela, da bi dosegli spremembe na tem področju in bili primerljivi z ostalimi državami EU, v katerih je Sodni svet tisti organ, ki imenuje sodnike in predsednike sodišč.
S trditvijo, da bi Slovenija potrebovala posebno specializirano sodišče za procesiranje najbolj zahtevnih primerov gospodarskega in organiziranega kriminala, se Neratova ne strinja. "Nismo neka mafijska država in po mojem ne potrebujemo posebnih sodišč. Zadeve so obvladljive," je prepričana.
Neratova je ocenila, da so vodilni v sodstvu razmeroma hitro odreagirali, ko se je izkazalo, da so sodniki specializiranih oddelkov preobremenjeni. Z letošnjim letom jim tako ne dodeljujejo več rednih zadev. A to ni dovolj. "V specializiranih zadevah bi morali soditi v senatih več sodnikov, ne le zunanjih porotnikov. Dobrodošli bi bili tudi sodniki z gospodarskih oddelkov, ki imajo znanja, ki jih kazenski sodniki nimamo," je naštela. Z razbremenitvijo sodnikov, ki sodijo specializirane zadeve, pa bi na okrožnih sodiščih potrebovali tudi dodatne kazenske sodnike za obravnavo rednih zadev, je opozorila.
Izpostavila je še eno nedoslednost v sistemu: "Sodniki, ki sodijo v specializiranih zadevah, za to prejemajo dodatek. To pa ne velja za višje sodnike, ki presojajo o pritožbah na sodbe specializiranih oddelkov sodišč. Tako se lahko zgodi, da je višji sodnik plačno pod nekim okrožnim sodnikom, ki intenzivno dela na specializiranih zadevah." Po njenem mnenju bi dodatek k plači v teh primerih pripadel vsaj poročevalcu pritožbenega sodišča za čas aktivnega dela na specializirani kazenski zadevi.
Dotaknila se je še nastopanja sodnikov v javnosti in izrazila pričakovanje, da zna kljub ustavno zagotovljeni svobodi govora sodnik v javnem izražanju svojih mnenj potegniti črto.
Ljubljana, 25. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
