Po besedah poslanca ZL Mateja T. Vatovca predlagajo, da se v ustavo doda nov, 64. a člen, ki bi se glasil: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon.
Pri tem je na novinarski konferenci opozoril, da se je politika v zadnjih 20 letih večkrat zavezala, da bo rešila dolgo časa trajajoče vprašanje pripoznanja pripadnikov narodov nekdanje SFRJ kot narodnostne manjšine, nazadnje z deklaracijo, ki je bila leta 2011 sprejeta v DZ. Tako želijo s tem predlogom ustavnega zakona uresničiti to, kar je že zapisano v deklaraciji.
"Čas je, da se temu 20-letnemu čakanju naredi konec," je dejal in dodal, da pričakujejo podpis pod predlog vseh poslanskih skupin, saj gre za temeljno civilizacijsko načelo. Tako bodo k podpisu pozvali vse poslanske skupine, za zdaj imajo zagotovljene podpise šestih poslancev ZL in tri podpise iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Predstavnik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji - Exyumak Fahir Gutić je dejal, da si že od osamosvojitve Slovenije kontinuirano, strokovno in strpno prizadevajo za ureditev statusa, ki bi se jasno razlikoval od avtohtonih manjšin v Sloveniji. Čeprav za to 24 let ni bilo politične volje, si želijo, da bi še v tem mandatu spremenili ustavo. "Prišel je čas, ko je enkrat treba narediti konec agoniji, v kateri se nahajamo od osamosvojitve naprej," je dodal.
Sprememba ustave bi tako po njegovih besedah prinesla sistemsko rešitev za vse pripadnike narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, medtem ko bi konkretne rešitve urejal izvedbeni zakon. "Ne zahtevamo nobenih dvojezičnih napisov, potnih listov ali posebnih šol. Želimo priznanje kolektivnega dostojanstva. Kaj bi Slovenija izgubila, če bi nas priznala kot manjšino," se je vprašal.
Predstavnica Exyumaka Vera Kržišnik - Bukić je dodala, da bi se v okviru izvedbenega zakona urejala tri temeljna področja - izobraževanje, kultura in mediji. Na področju izobraževanja predlagajo, da bi bil otrokom narodov nekdanje SFRJ v osnovnih šolah na voljo dopolnilni pouk z materinščino, v tretji triadi pa bi bil na voljo izbirni predmet enega od teh jezikov.
Glede kulturnega področja je opozorila, da je v Sloveniji več kot 100 kulturnih društev teh šestih narodnih skupnosti. Pri vprašanju medijev bi se določbe v zakonu nanašale tako na obče medije kot tudi na medije, ki jih ustvarjajo pripadniki teh skupnosti.
Pojasnila je še, da so pred dvema mesecema poslali apel vsem poslanskim skupinam, naj se opredelijo do vprašanja predloga dopolnitve ustave. Pred tem pa so se 23. marca 2015 sestali s premierjem in predsednikom SMC Mirom Cerarjem, ki da jim je obljubil, da bo njihov predlog šel naprej v zelo kratkem času. Po njenih navedbah je tudi minister za kulturo Tone Peršak pisal premierju, da lahko pripravi predlog ustavne spremembe, "ampak se Cerar za to ni odločil".
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
