Prvo in drugo stopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek za obračun in izplačilo nadomestila plače za dneve praznikov, ki so bili dela prosti, za 8 delovnih ur dnevno za dneve 25. 6. 2013, 1. 11. 2013, 25. 12. 2013 in 1. 1. 2014. Na sporne praznične dni namreč ni imel predvidenih delovnih obveznosti, saj je bil delovni čas spremenjen tako, da se je delo zaključilo pred začetkom dela prostega dne. Ker delo za te dneve ni bilo predvideno, po presoji prvo in drugo stopenjskega sodišča ni upravičen do nadomestila plače po določbi 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), medtem ko je tožnik prejel nadomestilo za druge praznične dni, ko bi sicer moral delati po razporedu. Dneve, v katerih je tožnik delal v turnusu preko noči (od 18.00 ure do 7.00 ure) je tožena stranka štela kot opravljanje dela na prvi dan.
V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče s sodbo št. VDSS Pdp 1195/2015 ugotovilo, da je stališče nižjih sodišč, da revident ni upravičen do nadomestila plače za dela proste dneve, ker tedaj ni imel predvidene delovne obveznosti, saj je tožena stranka že tako neenakomerno porazdeljen delovni čas pred samimi dela prostimi dnevi dodatno prilagodila tako, da je upoštevala zmanjšane potrebe po delu na te dni in ni (več) predvidela dela za revidenta, materialnopravno zmotno. Logično namreč je, da se na dela proste dneve (praviloma) ne dela, logično tudi je, da so tedaj na splošno v gospodarstvu manjše potrebe po delu. Vendar pa splošnih potreb po delu in razporeditve delovnega časa ni mogoče mešati.
Revident je ves čas trdil, da bi na sporne dni delal, če ne bi bilo praznika v turnusu od 0.00 do 7.00 (s predhodnim opravljanjem dela na predpraznični dan do 24.00 ure). Tožena stranka se je glede teh trditev branila, da je naknadno - pred dela prostim dnevom - spremenila delovnik zaradi potreb po delu tako, da je revident delal na predpraznični dan po sobotnem urniku ali pa le do 0.00 ure. Iz take argumentacije logično izhaja, da bi revident na sporne dneve delal, če ne bi bili dela prosti dnevi. Vrhovno sodišče prav tako poudarja, da fleksibilnost razporejanja delovnega časa ni sopomenka za neenakomerno razporejanje delovnega časa. Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd.
Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). Če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima v naprej razviden način razporeditve, se da tudi v naprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom "fleksibilnosti" glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa.
Vrhovno sodišče prav tako soglaša z revidentovim stališčem, da bi bilo z drugačno razlago v obravnavani zadevi lahko kršeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS. Revident bi bil prikrajšan za nadomestilo za dela proste dneve, zato teh dni ne bi mogel enako uživati kot drugi zaposleni v enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Poleg tega bi moral na letni ravni dejansko opraviti več ur kot nekdo, ki dela v klasični razporeditvi delovnega časa med ponedeljkom in petkom. Razlikovanje je v obravnavni zadevi nerazumno, saj jo tožena stranka utemeljuje z (naknadno) zmanjšanimi potrebami po delu na dela proste dneve, ko njegovo delovno obveznost ukinja s spremenjenim razporedom.
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je Vrhovno sodišče spremenilo sodbi sodišče prve in druge stopnje tako, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
