Sodišče, ki je preko primera Hodžić presojalo ukrepe Slovenije pri implementaciji sodbe v primeru Ališić, je ugotovilo, da Slovenija dosledno izpolnjuje svoje obveznosti iz sodbe. Ugotovilo je, da slovenski zakon o načinu izvršitve sodbe, ki velja od 4. julija 2015, izpolnjuje kriterije iz te pilotne sodbe.
Zato je presodilo, da tožnik Hodžić še ni izčrpal vseh domačih pravnih sredstev, ker v skladu z zakonom ni vložil zahteve za verifikacijo svojih deviznih vlog. Njegovo pritožbo je zavrnilo kot nedopustno.
Tožnika in ostale, ki so v podobnem položaju, je napotilo, da morajo v Sloveniji vložiti zahteve za verifikacijo svojih neizplačanih starih deviznih vlog. V skladu z zakonom to lahko storijo do 31. decembra letos. Če pri tem tožnik ne bo uspešen, bo do šest mesecev po tem, ko bo izkoristil vsa domača pravna sredstva, lahko vložil novo pritožbo na ESČP, je pristavilo.
Bivši varčevalec LB iz BiH Hodžić je tožbo na ESČP vložil 11. decembra 2007 zaradi kršenja več členov Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker ni mogel dvigniti svojih deviznih prihrankov iz nekdanje Glavne podružnice Sarajevo. Gre za takratnih 1342 nemških mark in 4104 ameriških dolarjev januarja 1992. Sodišče navaja, da od takrat z banke ni dvigoval sredstev, niti jih ni prenesel na privatizacijske račune v BiH v okviru privatizacije.
V sklepu je presodilo, da slovenski zakon načeloma izpolnjuje kriterij, da mora omogočiti poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v Sloveniji. Obrestne mere so pravilno določene, čeprav so nižje od tistih, ki so jih bili deležni slovenski varčevalci, je poudarilo.
Izpolnjuje tudi kriterij, da lahko tudi tisti varčevalci, ki nimajo originalnih pogodb ali hranilnih knjižic, na druge načine dokažejo obstoj in vsoto deviznih vlog, ki jih zahtevajo. Izpolnjuje tudi kriterij, da zagotavlja pravno preverbo odločitve o verifikaciji deviznih vlog.
Primer Hodžić je sicer ena od več sto pritožb bivših deviznih varčevalcev LB Glavne podružnice Zagreb in nekdanje Glavne podružnice Sarajevo, ki so po pilotni sodbi v primeru Ališić ostale zamrznjene na ESČP. Sodišče jo je "odmrznilo", da bi preverilo ustreznost sprejetih splošnih ukrepov v Sloveniji.
Slovenija je pozdravila odločitev ESČP. Kot je izpostavil urad vlade za komuniciranje (Ukom) v sporočilu za javnost, je ESČP ugotovil, da Slovenija sodbo v zadevi Ališić v celoti ustrezno izvršuje.
Slovenija sedaj pričakuje, da bo prišlo do izbrisa več sto zamrznjenih tožb. "S tem se bo še okrepil ugled Slovenije kot verodostojne partnerice v mednarodni skupnosti," so poudarili.
Enakega mnenja je tudi visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič. Ne pričakuje pa, da bi po primeru Hodžić sodišče odmrznilo še katero od teh tožb, je dejala za STA.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Gorazd Renčelj je dejal, da odločitev ESČP "utrjuje naše prepričanje, da smo se izvrševanje te mednarodne obveze lotili pravilno in pravično do varčevalcev, hkrati pa odgovorno do slovenskih javnih financ".
Oba pa sta izpostavila pomen ugotovitve, da so obresti v zakonu v skladu s sodbo Ališić. "Če so torej varčevalci poplačani po tem zakonu, je Slovenija do njih izpolnila obveze, ki jih ima po sodbi Ališić," je izpostavila Ana Polak Petrič.
Renčelj pa je poudaril, da to "pomeni, da dodatnih javnofinančnih tveganj iz morebitnih dodatnih primerov varčevalcev, ki so bili v enakem položaju kot varčevalec Ališić iz prvotne sodbe in zdaj Hodžić, ni. Torej sodišče je jasno povedalo, da so bile obresti določene pravilno in da so postopki, ki smo jih v Sloveniji zastavili za reševanje tega vprašanja, ustrezni," je poudaril.
Visoka predstavnica za nasledstvo je še izpostavila, da je "za Slovenijo tri leta zelo zahtevnega dela, ker je bila to ena najbolj kompleksnih in zahtevnih sodb sodišča v Strasbourgu v zadnjem času". "V tem obdobju je bila deležna številnih kritik, še posebej s strani Hrvaške in BiH," je izpostavila. "Današnja odločitev pa priča zase - sodišče je potrdilo, da je Slovenija država, ki spoštuje vladavino pravo, mednarodna sodišča in njihove odločitve. Enako Slovenija pričakuje tudi od drugih držav v drugih enakih in podobnih primerih," je dejala.
Poudarila je še, da je danes "prelomen dan za odnos Slovenije do posameznih varčevalcev", da pa meddržavni nasledstveni odnos še zdaleč ni zaključen. "Vprašanje razdelitve jamstva (dolga) SFRJ za devizne vloge še vedno ni rešeno. O tem vprašanju se morajo države naslednice nekdanje SFRJ še dogovoriti na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva. Prav tako bo Slovenija še naprej vse napore vlagala v uspešen zaključek meddržavne tožbe zoper Hrvaško pred ESČP v zvezi s terjatvami LB do hrvaških podjetij," je dejala. Slovenija odločitev ESČP o dopustnosti te tožbe pričakuje do konca leta oziroma v začetku prihodnjega. Nato bi sodišče lahko začelo vsebinsko obravnavo, ki pa bi lahko trajala še nekaj let, je dejala.
Pravni zastopnik dela tožnikov iz BiH, med drugim tožnikov v primeru Ališić, Bešlo Mujčin je slovensko uresničevanje te sodbe označil kot dobro. Slovenija pri uresničevanju sodbe Ališić ravna vestno, odgovorno in zadovoljivo in da je "pri pristopu k uresničitvi pokazala veliko pripravljenost in odgovornost, strokovnost in resnost", je dejal.
Odločitev ESČP pa po njegovi oceni "ni popolna in pravilna" in je prezgodnja, ker se ne dotika edinega ključnega odprtega vprašanja, ki zadeva več tisoč varčevalcev iz BiH - vprašanje deviznih vlog, ki so bile prenesene na enotne privatizacijske račune v postopku privatizacije v BiH. Gre za vprašanje, ki je v slovenskem zakonu izključeno iz sheme izplačil, doslej pa ga ni obravnaval niti ESČP niti odbor Sveta Evrope, ki nadzira izvajanje sodb, je poudaril.
Sklad RS za nasledstvo, ki vodi postopke verifikacije, je doslej prejel več kot 30.700 zahtev za verifikacijo neizplačanih vlog varčevalcev, pri čemer se prek 16.100 zahtev nanaša na zagrebško podružnico, prek 14.600 pa na sarajevsko. Odločil je v več kot 19.600 primerih in 15.800 upravičencem izplačal več kot 164,7 milijona evrov. Le v 0,8 odstotka primerih pa prejel ugovore na informativne izračune, so sporočili iz Ukoma.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
