Z zakonom se v družbi sistemskega pomena za državo uvaja dodaten nadzor, je na začetku obravnave povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. V družbo se bo lahko poslalo izrednega člana uprave, ki bo odgovoren izključno za vodenje poslov z njenim večinskim družbenikom ter z njim povezanimi osebami, je pojasnil.
V zakonu je tako zapisano, da lahko vlada v primeru, da je večinski družbenik družbe sistemskega pomena v postopku zaradi insolventnosti, predlaga sodišču v imenovanje začasnega izrednega člana uprave. Njegova naloga je družbo ščititi pred denarnimi in blagovnimi tokovi v korist večinskega lastnika, ne sme pa se vpletati v redno poslovanje.
Poleg imenovanja izrednega člana uprave zakon obvladujoči družbi, kadar je ta v finančnih težavah, odvzema privilegij dajanja škodljivih navodil svoji hčerinski družbi, ki so v običajnih razmerah dovoljena ob predpostavki, da se bodo posledice tega škodljivega navodila na dolgi rok odpravile. "Nimamo namreč nobenega zagotovila, da bodo sredstva povrnjena na dolgi rok, saj je mama insolventna," je dejal Počivalšek, ki se je izogibal omembi Mercatorja.
V času mandata izrednega člana uprave bodo torej prepovedani posli, kot so dajanje garancij, poroštev, posojil, blagovnih kreditov in podobnega večinskemu družbeniku, je naštel. Prav tako bo prepovedano prevzemanje dolgov od večinskega družbenika v težavah.
"Predlog ni ustavno sporen, saj je poseg v lastninsko pravico minimalen," je dejal Počivalšek. Zatrdil je tudi, da se z njim ne posega v svobodno gospodarsko pobudo.
Drugače so menili v SDS in NSi. Predlog zakona pomeni poseg v zasebno lastnino in je neustaven, sta opozorila Marko Pogačnik (SDS) in Matej Tonin (NSi). "Ta zakon Mercatorja ne more rešiti," je dejal Tonin, Pogačnik pa je menil, da trenutna zakonodaja o gospodarskih družbah v zadostni meri ščiti družbe pred obvladujočimi družbami.
Vendar pa zakon o gospodarskih družbah pod določenimi pogoji dovoljuje tudi škodljiva navodila obvladujoči družbi, je spomnil Uroš Prikl (DeSUS). "Če pride do hitrega izčrpavanje Mercatorja, lahko brez predhodnega ukrepanja le obsedimo, gledamo v zrak in iščemo krivce," je dejal in menil, da mora biti Slovenija zaradi 10.000 zaposlenih in njihovih družin ter velikega števila dobaviteljev pripravljena na vse, da bi preprečila morebitne negativne posledice za Mercator.
Podobno je dejal Jan Škoberne (SD). "Naša ustava posredno priznava, da ima svoboda meje in da zasebni podjetniški poizkusi v imenu iskanja dobička ne smejo povoziti interesa javnosti," je podprl predlog zakona. "Delujemo preventivno," se je strinjala tudi Andreja Potočnik (SMC).
Poslancem ZL se zdi zakon nepotreben, a mu niso nasprotovali. "Gre za promocijsko potezo vlade, ki si želi oprati roke nad izjemno težkim položajem, v katerem se je znašel Mercator," je dejal Matej T. Vatovec. Scenarij je bil namreč jasno zapisal že pri prodaji Mercatorja Agrokorju pred tremi leti, je spomnil na dejstvo, da se je že takrat vedelo za veliko zadolženost hrvaškega kupca.
Vlada je predlog zakona pripravila po vzoru hrvaškega zakona za Agrokor, na podlagi katerega lahko sistemsko pomembno podjetje za Hrvaško zaprosi za pomoč države, ta pa tja pošlje izredno upravo. Ne gre sicer za identičen zakon, je poudaril Počivalšek, s hrvaškim se namreč posega v lastniško strukturo Agrokorja, s slovenskim pa se ne posega v lastniško strukturo Mercatorja.
Agrokor, ki je Mercator kupil leta 2014, je zahtevo za imenovanje izredne uprave naslovil na hrvaško vlado v začetku aprila, potem ko je zaradi za šest milijard evrov nagrmadenih dolgov zašel v težave z likvidnostjo, dobavitelji pa so prenehali dobavljati blago njegovi trgovski družbi Konzum.
Počivalšek je prejšnji teden na seji matičnega odbora za gospodarstvo zatrdil, da je Mercator za zdaj zdrava družba in posluje normalno, danes pa je bilo slišati opozorila, da se mu že dela škoda. "Mercatorjeve nepremičnine na Hrvaškem brez plačila uporablja Konzum, sam pa v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah plačuje drage najemnine Agrokorju," je opozoril Tonin. A tega tudi obravnavani zakon ne bo rešil.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
