Novela prinaša "pomembne spremembe in novosti, ki bistveno spreminjajo pravni položaj in pravno varnost oškodovancev v vseh fazah kazenskega postopka", je poudaril Stare.
Odgovoril je tudi na kritike ter pomisleke nekaterih poslancev na račun posameznih rešitev, predvsem glede sodne preiskave ter IMSI lovilcev. Ob tem pa opomnil na številna priporočila različnih parlamentarnih delovnih teles, ki so jih upoštevali pri pripravi novele.
Spomnil je na priporočila preiskovalne komisije, ki preiskuje bančno luknjo, naj vlada uzakoni tudi možnost zaslišanja prič v predkazenskem postopku. "To je zdaj pred vami!" je dejal.
Kot je opomnil Stare, novela zakona o kazenskem postopku ne ukinja sodne preiskave, že sedaj veljavni zakon pa predvideva redni in skrajšani kazenski postopek, pri skrajšanem postopku pa sodne preiskave že zdaj ni. In prav teh postopkov je po Staretovih besedah na leto največ, lani okoli 5800, medtem ko je bilo rednih postopkov približno 2000.
"Sedanji zakon predvideva, da lahko državni tožilec za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen do osem let zapora, neposredno vloži obtožnico tudi brez soglasja preiskovalnega sodnika. Šele za kazniva dejanja, za katera je zagroženih več kot osem let zapora, veljavni zakon predvideva možnost, da državni tožilec pred neposrednim obtoževanjem pridobi soglasje preiskovalnega sodnika. Ta pa mora najprej zaslišati osumljenca, s čemer nastopijo vsa jamstva," je dodal.
"Rešitev glede sodne preiskave, ki jo predlagamo, tako pomeni zgolj dodatno zavezo državnemu tožilcu, da v primerih, ko predlaga uvedbo sodne preiskave, to dodatno utemelji z razlogi, zakaj ni mogel pridobiti dovolj podatkov in dokazov, da bi se sam odločil, da bo šel v obtoževanje določenega posameznika," je spremembe pojasnil državni sekretar.
Glede Gorenakovih kritik o dokaznem standardu pri odločanju o pridobivanju prometnih podatkov telefonskih številk od telekomunikacijskih operaterjev pa je Stare dejal, da ta ostaja nespremenjen.
"Že zdaj v veljavnem 149.b členu je za vsa uradno pregonljiva kazniva dejanja dokazni standard razlog za sum. Logika pa je ta, da je predkazenski postopek faza odkrivanja in ustreznega zakonitega zavarovanja dokazov. To ni obtoževanje in v tej fazi ne morete imeti enakega standarda, kot ga potrebujete za sodno preiskavo oziroma obdolžitev, kjer mora biti že utemeljen sum," je pojasnil.
Novela, najbolj obsežna doslej, med drugim prinaša spremembe, s katerimi bo Slovenija veliko lažje in učinkoviteje vstopila v sistem evropskega javnega tožilca ter zagotovila preiskovanje ter pregon čezmejnega kriminala.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je po seji vlade, na kateri so potrdili predlog novele, med ključnimi rešitvami izpostavil vzvode za hitrejše obravnavanje zadev v vseh fazah postopka. Na primer okrepljene in jasno opredeljene preiskovalne ukrepe in dejanja policije ter državnega tožilstva v predkazenskem postopku, bolj pregledne dokazne podlage in dokaze, na katerih temeljijo obtožni akti, bolj urejen in pregleden tožilski spis ter obvezno združevanje tožilskih zadev, ko gre za istega osumljenca, ter omejevanje nepotrebnega dolgotrajnega branja dokaznega gradiva na glavnih obravnavah.
Novela prinaša tudi več vsebinskega odločanja na drugi stopnji, omogoča hitrejše pridobivanje podatkov bank, hranilnic in drugih finančnih institucij, zagotavlja pa tudi ustreznejšo zaščito novinarjevega vira v kazenskem postopku.
Pravne osebe in podjetniki kot naznanitelji oziroma ovaditelji kaznivih dejanj ne bodo več omejeni z zavezo varovanja zaupnosti tistih podatkov, ki so relevantni za kazensko ovadbo, novela pa prinaša tudi možnost zaslišanja osumljenca ali prič pred policijo po vzoru drugih evropskih držav.
Ena od pomembnih novosti, ki jo izpostavljajo na ministrstvu, so tudi okrepljene pravice žrtev, posebej mladoletnikov, v kazenskem postopku s celotnim sklopom ukrepov, kamor sodi zagotavljanje informacij žrtvam o njihovih pravicah ob prvem stiku, obveznost izdelave individualne ocene ogroženosti žrtve in potrebe po zaščiti, krepitev pravice žrtev do obveščenosti o stanju postopka, več možnosti za prisotnost zaupnika v različnih fazah postopka, minimiziranje stikov žrtve z osumljencem.
Novela uvaja tudi institut kvalificiranega ovaditelja, to bodo nadzorni organi s področja davkov, carin, preprečevanja pranja denarja in drugi, ki jih bo moralo tožilstvo v primeru namere po zavrženju neke njihove ovadbe o tem obvestiti in jim dati možnost podaje dodatnih dokazil.
Stare je danes poudaril, da bi bilo škoda, če ne bi podprli tega zakona. Poslanci bodo še danes glasovali o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
