Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank naj bi odpravil neustavnost zakona o bančništvu, ki je bil podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije - glede učinkovitega sodnega varstva, dostopnosti podatkov, dokaznega bremena in združevanja pravdnih postopkov.
"Na ministrstvu smo na podlagi te ugotovitve ustavnega sodišča pripravili poseben zakon, s katerim želimo določiti natančen postopek sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, opredeliti vpliv odločitve sodišča na posamezne nekdanje delničarje in upnike ter določiti način določanja odškodnine," je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Predlog zakona za obravnavo na vladi in v DZ bodo pripravili na podlagi javne obravnave.
Glede na osnutek bo sodišče v pravdnem postopku presojalo, ali so bili delničarji in lastniki obveznic z razlastitvijo na slabšem, kot bi bili, če ukrep ne bi bil izrečen in bi bil nad posamezno banko uveden stečaj ali bi šla v redno likvidacijo.
Pri tem bo odločalo, ali in v kakšni višini so bili imetniki teh vrednostnih papirjev neupravičeno razlaščeni - to bo med drugim ugotavljalo na podlagi presoje predpostavk in izvedbe pregleda vrednosti sredstev bank, ki je bil podlaga za izračun negativnega kapitala bank in s tem za višino "striženja" imetnikov kvalificiranih obveznosti. Odškodnina posameznemu imetniku bo nato izračunana glede na število papirjev, ki jih je imel v lasti, pripadle pa mu bodo tudi obresti.
Predvideno je, da bo o posameznem primeru odločal senat treh sodnikov, ki bo lahko imenoval tri- do petčlanski odbor izvedencev. Ti naj bi bili strokovnjaki s področja revidiranja, gospodarstva, prava, vsaj polovica pa naj bi jih bila iz tujine. Pri tem naj ne bi imenovali oseb, ki so sodelovale pri stresnih testih in pregledih kakovosti aktive bank.
Tožbo bodo lahko glede na osnutek zakona samostojno vložili nekdanji delničarji, ki so imeli vsaj 10-odstotni delež v kapitalu posamezne banke, oz. nekdanji imetniki obveznic, katerih terjatev do banke je presegala 100.000 evrov. Tožbo bo lahko vložil tudi pooblaščenec tožnikov, ki skupaj izpolnjujejo te pogoje, ali pravne osebe, ki zastopajo vsaj enega nekdanjega imetnika (kot so potrošniške ali delničarske organizacije). Osnutek predvideva, da bo rok za vložitev tožb šest mesecev od uveljavitve zakona.
Predvideno je, da bodo tožbe, povezane s posamezno banko, združene v en postopek in bo o njih odločeno z eno sodbo, torej enako za vse imetnike enakih vrednotnih papirjev pri posamezni banki. Do morebitne odškodnine bodo sicer upravičeni vsi razlaščenci, tudi tisti, ki tožbe ne bodo vložili. Bodo pa nato morali prek zastopnika, ki ga bo imenovalo sodišče, vložiti zahtevek za izplačilo odškodnine.
Morebitne odškodnine bo izplačala Banka Slovenije, če bo sodišče ugotovilo, da je odgovornost oz. krivda na njeni strani. Če Banka Slovenije ne bo spoznana za krivo, bo odškodnine izplačala država iz proračuna.
Glede dokaznega bremena je predvideno, da bo morala nujnost razlastitev dokazovati Banka Slovenije.
Zakon bo urejal tudi dostop do informacij, in sicer bo morala Banka Slovenije po uveljavitvi zakona za vsako banko objaviti odločbo, s katero je bil izrečen izredni ukrep, ocene vrednosti sredstev banke in kompleksne ocene, da so bili izpolnjeni pogoji za izredne ukrepe, ter dokumente o pogodbenih razmerjih Banke Slovenije in ocenjevalci vrednosti sredstev bank. Pri tem bodo prekriti osebni in zaupni podatki ter poslovne skrivnosti. O razkritju tudi teh podatkov bo lahko v drugi fazi odločalo sodišče.
Ustavno sodišče je zahtevalo, da se neustavnost odpravi v šestih mesecih od ustavne odločitve; rok se izteče 15. maja letos. Ministrica ocenjuje, da bi lahko bil zakon v DZ sprejet maja ali junija.
V državnem proračunu so rezervirana sredstva za siceršnje odškodnine države v sodnih postopkih, morebitnih posledic tega zakona pa v proračunih za leti 2017 in 2018 niso upoštevali, je povedala ministrica.
Razveljavitev kvalificiranih obveznosti je bila del ukrepov Banke Slovenije za sanacijo bančnega sistema v letih 2013 in 2014. V šestih bankah - NLB, NKBM, Abanki Vipa, Factor Banki, Probanki in Banki Celje - je bilo razveljavljenih za skupno 963,2 milijona evrov kvalificiranih obveznosti, od tega za 415,5 milijona evrov podrejenih obveznosti, 166,1 milijona evrov hibridnih instrumentov in za 381,7 milijona evrov osnovnega kapitala (delnic), kaže gradivo ob osnutku zakona.
V primeru, da bi sodišče presodilo, da je bil izbris (deloma) neupravičen, bi bil vrstni red poplačevanja enak, kot je določen za stečaj - med omenjenimi kvalificiranimi obveznostmi bi bile najprej na vrsti podrejene obveznosti, nato hibridni instrumenti, na koncu pa delnice.
Sodišče po tem zakonu ne bo presojalo drugih ukrepov za sanacijo bank - dokapitalizacij, poroštva države in prenosa slabih terjatev na DUTB.
Postopki na podlagi tega zakona ne bodo vplivali na tožbe, ki so bile vložene proti posameznim bankam in v katerih se ugotavlja njihovo morebitno ravnanje v nasprotju z načeli skrbnosti dobrega gospodarstvenika (npr. neustrezno seznanjenje kupcev obveznic s tveganji), pravijo na ministrstvu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
