Skupina desetih držav, ki naj bi davek na finančne transakcije uvedle v okviru okrepljenega sodelovanja, je danes v Bruslju razpravljala o dveh pomembnih vsebinskih vprašanjih, je pojasnila Vraničar Ermanova.
Prvo vprašanje se nanaša na to, kako vključiti v obdavčitev podjetja, ki sama po sebi niso finančne institucije, večino prihodka pa dosežejo s transakcijami s finančnimi instrumenti. Večina držav meni, da jih je treba obravnavati enako kot finančne institucije, da ne bi bilo izkrivljanja konkurence.
Rezultat razprave je po ministričinih besedah to, da bodo strokovnjaki na tehnični ravni poiskali možne rešitve v smeri vključitve realnega sektorja v sistem obdavčitve finančnih transakcij z izjemo finančnih transakcij znotraj povezanih skupin.
Drugo vprašanje pa se nanaša na obravnavo transakcij v okviru pokojninskih shem. Glede tega so mnenja zelo različna. Večina članic bi podprla vključitev teh transakcij v obdavčitev, posamezne članice pa so opozarjale na velike negativne posledice za že uveljavljene pokojninske sheme.
Zato so ministri naložili tehnični skupini, da pripravi osnutek možnega kompromisa v smeri, da so obdavčene vse transakcije, ima pa posamezna članica možnost, da izbere opcijo neobdavčitve oziroma izjeme za pokojninske sheme. Ta izjema je lahko davčna oprostitev ali sistem kompenzacije s kakšnimi direktnimi plačili v pokojninske sheme, je pojasnila Vraničar Ermanova.
Naslednji sestanek skupine desetih držav, ki naj bi uvedle davek na finančne transakcije, bo pred marčnim zasedanjem finančnih ministrov EU. Ta sestanek naj bi bil po ministričinih besedah eden zadnjih, odločujočih, potem pa bo treba sprejeti odločitve.
V tem trenutku je po mnenju Vraničar Ermanove težko oceniti, kakšen bo končni rezultat, a zagotovo je sedanji kompromis manj, kot je Slovenija pričakovala leta 2013, ko se je odločila sodelovati pri projektu uvedbe tega davka.
"Dejstvo je, da je cela vrsta sprememb, tudi zunanjih okoliščin, ki jih bo treba pred končnimi odločitvami na novo ovrednotiti. Pričakujem pa, da bo končni predlog na mizi sorazmerno kmalu in da bomo na podlagi tega končnega besedila lahko sprejemali končne odločitve," je še dejala ministrica.
V preteklosti so na finančnem ministrstvu večkrat izpostavili, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji po izračunih manjši od prvotno predvidenih in bi komaj pokrili stroške pobiranja davka.
Kljub temu Slovenija za zdaj vztraja v ekipi desetih držav. Ko bodo dobili konkreten kompromisni zakonodajni predlog, pa ga bodo natančno preučili in ponovno v državnem zboru preverili stališče v povezavi s tem, je že pred časom pojasnila finančna ministrica.
V prvotni skupini enajstih držav za uvedbo davka so bile Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Grčija, Španija, Italija, Slovaška, Estonija in Slovenija. Nato je izstopila Estonija, kolebala pa je tudi Slovenija.
Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu krize, predvidena v celotni uniji, a ker članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja.
Najodločneje davku nasprotuje Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča. V primeru omejene uvedbe davka je London pretil tudi s sodiščem, če bi ta kakor koli vplivala na Otok.
Zagovorniki davka izpostavljajo zlasti argumenta pravične delitve bremen in povečanja odgovornosti finančnega sektorja, ki velja za glavnega krivca za krizo. Nasprotniki pa opozarjajo predvsem na beg kapitala in investicij v davčno ugodnejša okolja.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
