DZ je o predlogu dopoldne na zahtevo SDS v okviru prve obravnave opravil splošno razpravo. Na njenem začetku je pravosodni minister Goran Klemenčič povedal, da gre za prvi sistemski predpis, namenjen celoviti ureditvi položaja Sodnega sveta.
Predlog zakona Sodnemu svet po ministrovih besedah daje "celovito pristojnost" za izbiro kandidatov za sodnike, nadzor njihovega dela, odločanje o napredovanjih in disciplinskih kršitvah. Z njim Sodni svet postaja tudi samostojni proračunski porabnik.
Disciplinske postopke zoper sodnike zakon s sodišč prenaša na Sodni svet, pri tem pa spreminja tudi sestavo organov, ki bodo odločali o tem, in način odločanja.
V NSi in SDS so ocenili, da zakon ni nič drugega, kot le združitev veljavnih določb zakonov o sodniški službi in o sodiščih. Moti jih, da sestava Sodnega sveta ostaja enaka in da imajo večino v njem še vedno sodniki. Zato so napovedali, da zakona v prvi obravnavi ne bodo podprli. Enako so napovedali v poslanski skupini nepovezanih poslancev, medtem ko se bodo v ZL odločili potem, ko bodo videli mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, torej v drugi obravnavi zakona.
V koalicijskih strankah zakon pozdravljajo. V SMC se jim zdi dobra predvsem ureditev, po kateri bo Sodni svet o delu poročal DZ kot tudi, da bodo njegove odločitve javno objavljene. Dobra se jim zdi tudi določba, da bosta predsednik in podpredsednik imela triletni in ne enoletni mandat, ker to "zagotavlja večjo kontinuiteto". V DeSUS pozdravljajo predvsem prenos disciplinskih postopkov s sodišč na Sodni svet, v SD pa to, da naj bi zakon Sodnemu svetu prinesel samostojnost.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
