Direktorica European Citizen Action Service Assya Kavrakova je uvodoma poudarila, da EU temelji na predstavniški demokraciji, "s katero sicer ni nič narobe, ni pa dovolj". Kot je povedala, raziskave kažejo, da okoli 40 odstotkov državljanov EU ne želi zastopanja, EU pa manjkajo orodja, s katerimi bi vključila teh 40 odstotkov državljanov. Crowdsourcing bi po njenih besedah lahko bil rešitev.
Profesor na Univerzi v Ljubljani Žiga Turk je izpostavil, da družbena ureditev že od nekdaj temelji na tem, da ljudi nekdo vodi in jih posledično tudi nadzoruje. Digitalni mehanizmi, kot je crowdsourcing, so po njegovem mnenju lahko rešitev, ne smejo pa prelagati odgovornosti političnega odločanja na ljudi.
Ob tem je navedel primer Velike Britanije, kjer je vlada po njegovih besedah odločitev o morebitnem izstopu iz EU prevalila na državljane. Na to je opozorila tudi Millicent Ragnhild Scott iz britanske Democratic Society, ki je poudarila, da pri takšnih vprašanjih ni enoznačnega odgovora.
"Kompleksne težave zahtevajo kompleksno obravnavo, ki ni mogoča brez ustrezne informiranosti javnosti," je poudarila in opozorila na včasih problematično lastništvo medijev, ki "demokraciji ni ravno v pomoč". Turk je ob tem na pol v šali dejal, da so ljudje "odvisni od pristranskih medijev, mi pa bi jim dali večjo moč", s čimer so se panelisti sicer strinjali, a so se ob tem zavzeli za transparentnost medijskega poročanja namesto omejevanja vpliva medijev.
Po mnenju predsednika inštituta GoForeSight Blaža Goloba bi se lahko odločevalci aktivno vključili v crowdsourcing in tako rešili nekatere od njegovih pomanjkljivosti. Institucije se po njegovem mnenju danes sicer ne odzivajo ustrezno, zato je težko pričakovati uspešno delujoč politični sistem.
Izpostavil je primer Valonije, kjer gre zaplet glede podpisa sporazuma Ceta po njegovih besedah pripisati "preprosto pomanjkanju časa, da bi lahko vlada ustrezno komunicirala z ljudmi". Opozoril je, da kljub vsesplošni digitalizaciji ne smemo pozabiti na nekatere osnovne mehanizme, kot je debata. Tudi Turk se je strinjal, da je šlo v primeru Cete za "neučinkovitost oblasti".
S tem so se strinjali tudi drugi sodelujoči. Poudarili so, da je treba digitalne mehanizme stalno povezovati z "offline metodami", na podlagi katerih je demokracija delovala večino časa svojega obstoja. Kot je dejala Yvette Jeuken iz nizozemske organizacije Stichting Netwerk Democratie, je spletna dostopnost skoraj vseh podatkov pri ljudeh tudi povečala strah pred tem, da lobiji odločajo mimo njih.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
