DZ je v prvem polletju zasedal na sedmih rednih in osmih izrednih sejah. Skupaj so trajale 46 dni oziroma slabih 364 ur, na njih so obravnavali 159 točk dnevnega reda. Sprejeli so 69 zakonskih besedil, med njimi 16 zakonov, 31 novel ter 22 ratifikacij. Tokrat je bila večina zakonskih besedil (32) sprejeta po rednem postopku, šest po nujnem in devet po skrajšanem. Poleg tega so poslanci sprejeli še 54 drugih aktov, kot so sklepi in odloki, je razvidno iz poročila o delu DZ, ki so ga na spletni strani DZ objavili ob začetku letošnjih parlamentarnih počitnic.
Delovna telesa so se po teh podatkih sestala na 313 sejah, ki so skupaj trajale 766 ur, in obravnavala 675 točk dnevnega reda. Največkrat se je sestal odbor za zadeve EU, ki je imel 40 sej, le enkrat pa komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Največ časa so sicer na sejah presedeli člani odbora za finance in monetarno politiko, in sicer več kot 81 ur.
Med odmevnejšimi odločitvami zelena luč spremembi ustave
Med pomembnejšimi odločitvami je začetek postopka za spremembo ustave, s katero bodo v najvišji pravni akt vpisali pravico do dostopa do pitne vode. Poslanci so sprejeli tudi zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki v pravni red vnaša nova evropska pravila o reševanju bank. Med vidnejšimi odločitvami je bil tudi sprejem zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim so ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za upravljanje z državnimi gozdovi.
Po lanskem referendumu, na katerem je padla novela zakona o zakonski zvezi, so poslanci sprejeli tudi zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Odmevale so tudi spremembe medijske zakonodaje, ki določajo kvote slovenske glasbe na radijskih postajah.
Brglezovo odločitev o ustavitvi referendumskih postopkov tehta ustavno sodišč
Zelo odmevna je bila tudi odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, ki ni določil roka za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevam za razpis več referendumov, ki so jih vložili v sindikatu delavcev migrantov. Brglez je namreč ocenil, da gre za zlorabo instituta referenduma, njegovo odločitev pa tehtajo ustavni sodniki.
Za protestno vložitev pobud za razpis referendumov so se odločili tudi v Policijskem sindikatu Slovenije, a so svoje zahteve pozneje umaknili, tako da je bilo zbiranje podpisov ustavljeno.
DZ je aprila odločal tudi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov, ki so ga vložili v SDS, a večina poslancev predloga ni sprejela.
Zaradi veta državnega sveta so morali poslanci znova odločati o dveh zakonskih besedilih: noveli zakona o medijih ter noveli zakona o varstvu okolja. Oba so ob ponovnem odločanju potrdili. Jeseni pa poslance čaka tudi ponovno odločanje o zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti, če bo državni svet na današnji seji nanj izglasoval odložilni veto.
V tem letu so poslanci vladi, predsedniku vlade ter posameznim ministrstvom in ministrom zastavili 951 poslanskih vprašanj. Ustanovili so tudi novo preiskovalno komisijo, ki se ukvarja z ugotavljanjem zlorab v zdravstvenem sistemu. Veliko pozornosti pa so pritegnila tudi zaslišanja pred preiskovalno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu.
Dva ministra prestala interpelacijo, dva odstopila
Poslance so tudi letos zaposlovale nekatere kadrovske odločitve oziroma imenovanja na različne funkcije. Med drugim so po odstopu ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, ki se je sicer z odstopom izognila razrešitvi, za njenega naslednika imenovali Toneta Peršaka. Seznanili so se tudi z odstopom finančnega ministra Dušana Mramorja iz osebnih razlogov, o njegovem nasledniku pa bodo odločali po parlamentarnih počitnicah.
Med pomembnejšimi kadrovskimi odločitvami je bilo tudi nedavno imenovanje dveh novih ustavnih sodnikov, Špelce Mežnar in Marka Šorlija.
V prvi polovici letošnjega leta sta dva ministra aktualne vlade v DZ prestala interpelacijo. V začetku marca se je zaradi očitkov o vodenju zgrešene zunanje politike uspešno zagovarjal zunanji minister Karl Erjavec. Junija pa je interpelacijo za las prestala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Interpelacijo so zaradi primera odvzema dveh otrok starim staršem sprožili v SDS, zaradi podpore koalicijske DeSUS interpelaciji pa je prišlo do napetosti v koaliciji. Jeseni pa se bo pred poslanci zagovarjal še minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Menjave tudi v poslanskih klopeh
Do kadrovskih sprememb je prišlo tudi v poslanskih klopeh. Nazadnje je poslansko skupino SDS zapustil Andrej Čuš in postal nepovezani poslanec. Januarja se je iz poslanske skupine SMC poslovil Franc Laj in se pridružil poslanski skupini nepovezanih poslancev, medtem pa je član poslanske skupine SMC postal Jani Möderndorfer.
V poslanske klopi se je po odstopu z ministrske funkcije aprila vrnila Julijana Bizjak Mlakar, zaradi česar je morala poslansko skupino DeSUS zapustiti nadomestna poslanka Jana Jenko.
Prišlo je tudi do sprememb v vodstvu DZ, saj je zaradi zavajanja o porabi občinskih sredstev maja odstopila podpredsednica DZ Bojana Muršič, nasledil pa jo je poslanec SD Matjaž Nemec.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
