Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presojalo ravnanje Italije s štirimi državljani Tunizije v nastanitvenem centru za migrante na italijanskem otoku Lampedusa.

Višje sodišče je zvišalo denarno kazen, pri čemer je upoštevalo težo in način storitve kaznivega dejanja, spregledalo pa ni niti dejstva, da je bilo kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubja.

Toženka je v tožbi zoper odločbo Vlade RS v postopku prevlade javne koristi energetike (obnovljivih virov energije) nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice uveljavljala številne kršitve postopka, med drugim uporabo napačne podlage za vodenje postopka, upoštevanje napačnih mnenj ter napačno in pomanjkljivo ugotovljene in presojene vplive na živalske in rastlinske vrste in napačno upoštevanje prevlade javnega interesa.

Ureditev, po kateri je stečajni upravitelj s trenutkom pravnomočnosti obtožnice oziroma razpisane glavne obravnave v zvezi s katerimkoli kataloškim kaznivim dejanjem v vsakem primeru suspendiran, ni sorazmerna s ciljem zagotavljati zaupanje v delovanje upraviteljev in objektivno integriteto postopkov insolventnosti, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-414/20 z dne 3. 5. 2023. Zato je ugotovilo, da je deveti odstavek v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS).

Smrt kopilota ne pomeni »izrednih razmer«, temveč je podobno kot katera koli nepričakovana bolezen, ki lahko prizadene nepogrešljivega člana posadke, neločljivo povezana z običajnim opravljanjem dejavnosti letalske družbe in te ne oprosti obveznosti plačila odškodnine potnikom.

V zadevi Szolcsán proti Madžarski je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo o vprašanju diskriminacije v šolstvu na podlagi rase in etničnega porekla.

Vrhovno sodišče se je v kompleksni kazenski zadevi, v kateri je bilo več oseb spoznanih za krive kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril oziroma nedovoljenega dajanja daril ter obsojenih na kazen zapora ter plačilo denarne kazni, pri odločanju o zahtevi o varstvu zakonitosti med drugim opredelilo tudi do videokonferenčnega zaslišanja priče.

Zakon o državnem svetu (ZDSve), ki kot pogoj za kandidiranje določa poklicno opravljanje dela oziroma dejavnosti na področju kulture in športa, je treba razumeti tako, da ta pogoj izpolnjujejo ne le kandidati, ki opravljajo delo oziroma dejavnost izključno na tem področju, temveč zadošča, da delo oziroma dejavnost na področju kulture in športa poklicno opravljajo v pomembnem delu, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Mp-3/22, U-I-349/18 z dne 19. 4. 2023.

V državnem zboru je v postopku obravnave 6. sprememba > Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), ki med drugim uvaja dva nova upravna postopka, in sicer za razveljavitev in za ugotovitev ničnosti znamke. Uvaja se tudi možnost za imetnike evropskega patenta, da v primeru zavrnitve zahteve za registracijo enotnega učinka evropskega patenta tega vpišejo v register v Sloveniji.

Ustavnopravno nesprejemljivo je, če je stopnja nedoločnosti pravnega pojma sama po sebi previsoka. V primeru drugega odstavka 12. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) gre za tak položaj, je zapisalo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-262/19 z dne 6. 4. 2023. Drugi odstavek 12. člena ZMVN-1 je zato razveljavilo.

Vrhovno sodišče je odločilo, da je ponovna uporaba informacij, ki so bile pridobljene tekom drugega postopka za istovrstno kaznivo dejanje zoper isto osebo, v katerem je bila ta že pravnomočno obsojena, ustavna in zakonita.

Ustavno sodišče je s sklepom v zadevi U-I-33/23 z dne 19. 4. 2023 do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijane določbe 18.a člena Zakona o finančni upravi (ZFU). Ocenilo je namreč, da bi lahko izvrševanje te določbe povzročilo težko popravljive škodljive posledice, ki bi bile znatno hujše od posledic, nastalih z zadržanjem izvrševanja izpodbijane določbe.

Državni zbor je 21. 4. 2023 sprejel novelo > Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), ki ureja nekatere koncesijske pogodbe za gradnje in koncesijske pogodbe za storitve v skladu z Direktivo 2014/23/EU z dne 26. 2. 2014 (v nadaljevanju: direktiva). Novela je bila potrebna, ker direktiva po oceni Evropske komisije ni bila ustrezno prenesena v slovenski pravni red.

Prva novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) od njegove uveljavitve leta 2008 uvaja spremembe, ki jih je z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo.