Na tovrstno prakso nedavnih prodaj več podjetij v lasti države je najprej opozorila Alenka Bratušek (NP). Slovenija nima prav nobenega problema s tem, da se državna podjetja prodajajo preko davčnih oaz, da lahko kupec davčno optimizira svoje poslovanje, je dejala. "Če si nekdo tako zelo želi priti do premoženja naših davkoplačevalcev, naj posluje tako, kot mi mislimo, da je prav," je zahtevala.
Tudi Luka Mesec (ZL) je opozoril, da je Slovenski državni holding letos in lani prodal kar nekaj podjetij t.i. namenskim družbam, ki so poslovale v davčnih oazah. Zakaj ne bi tukaj začeli boja proti takemu načinu davčnega izmikanja, je vprašal in menil, da bi morali morali država in državne inštitucije najprej pomesti pred lastnim pragom.
S takim stališčem se je strinjal tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec. Ne gre za davčno optimizacijo, odkrito je treba reči, da gre za izogibanje plačevanju davkov, je dejal. "Težko nastavljamo ogledalo svojim državljanom, delamo pa drugače," je bil kritičen.
Štefanecu se zdi nesprejemljivo, nepravilno, in verjetno tudi nezakonito, da so se na mednarodne razpise za prodajo NKBM, Adrie Airways, Palome in drugih podjetij, prijavili ustrezni vlagatelji, pogodbo pa je sklenil poštni predal. "Nihče ki se na razpis ni prijavil, ne more biti sklenitelj pogodbe," je opozoril.
Člani komisije, v kateri ima večino opozicija, so tako sprejeli sklep, da so se seznanili z ugotovitvami KPK, da je šlo pri nekaterih zadnjih prodajah podjetij v davčne oaze za nezakonito delovanje. Ker sta Tilen Božič (SMC) in Jan Škoberne (SD) podvomila, da je KPK o tem sploh kdaj odločala, pa so Štefaneca še zadolžili, naj te obtožbe v 30 dneh dokaže s predložitvijo ustrezne dokumentacije.
Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS) je sejo sklical, ker ga zanima razsežnost poslovanja z davčnimi oazami v Sloveniji. "To poslovanje ni prepovedano in ga je treba prijaviti Finančni upravi RS (Furs), seveda pa nas bolj zanima, koliko ga ni prijavljenega in koliko davka ni pobranega," je dejal.
Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva je zagotovila, da se problematike zlorabljanja poslovanja z davčnimi oazami za izogibanje plačilu davkov zavedajo, zato poskušajo te zlorabe usmerjeno odkrivati in odpravljati. "Ne smemo pa si delati utvar, da je mogoče tovrstne zlorabe v celoti onemogočati," je dodala.
Vlada se s tem ukvarja že vrsto let, bolj intenzivno pa od leta 2009, ko je bila oblikovana posebna ekipa specializiranih inšpektorjev, ki so usmerjeni na odkrivanje nedopustnih ravnanj v poslovanju z davčnimi oazami.
V tem času je bil opravljen 1001 nadzor in bilo odmerjenega 32 milijonov evrov dodatnega davka, dodatnih 69 milijonov evrov davkov pa je bilo odmerjenih posameznikom, pri katerih so odkrili premoženje nezakonitega izvora. Glede slednjega sicer ne moremo reči, da vse to izvira iz poslovanja z davčnimi oazami, je povedala generalna direktorica Fursa Jana Ahčin.
Ahčinova je sicer zagotovila, da je davčna kultura v Sloveniji vendarle na visoki ravni. Prostovoljno je plačanih 98 odstotkov davkov, izplen po inšpekcijskih odločbah pa je okoli 60-odstoten, je dejala. Glede dodatnega davka, ki je bil odmerjen zaradi poslovanja z davčnimi oazami, je priznala, da je bil doslej plačan le v višini 33 odstotkov, vendar pa še je čas za izterjavo, saj je zastaralni rok deset let.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
