Kot so pojasnili v NKBM, jim je sodišče pritrdilo, da so pri ponudbi kreditov v švicarskih frankih ravnali v skladu z veljavnimi predpisi in da so tožeče stranke ustrezno seznanili o valutnih tveganjih ter jim okoliščine v zvezi z najemom kredita pojasnili na pregleden in jasen način, ki je razumljiv laičnemu potrošniku.
Po njihovem mnenju sicer še nepravnomočna sodba predstavlja precedenčni primer za druge takšne pravdne postopke, ki so jih vložili kreditojemalci različnih bank v Sloveniji.
Robert, Konrad in Pava Čeh, ki so s tožbo med drugim zahtevali ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb, izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega stanja, se bodo na odločitev sodnika Marka Čagrana pritožili.
Po mnenju njihovega odvetnika Roberta Preiningerja gre za očitno pomanjkljivo argumentirano sodbo, ki ne vsebuje niti razlogov o odločilnih dejstvih, pristop sodnika pa vsekakor odstopa od običajnih metod sodnega dela.
V Združenju Frank, ki mu predseduje Aleš Majcenovič, so prav tako potrdili zanje neugoden sodni razplet, nad katerim so razočarani. Podrobnosti sodbe bodo sicer skupaj s Preiningerjem predstavili naslednji teden, že zdaj pa so dodali, da se je takšna odločitev sodišča nakazovala že skozi celoten sodni proces, saj je bilo jasno videti, da je sodnik sprejel odločitev že pred izvedbo dokazov.
"Po našem mnenju gre za nepošteno in nepravično sojenje, zato od višjega sodišča pričakujemo hitro in pravično odločitev, ki bo temeljila na temeljiti in nepristranski presoji argumentov in dokazov," menijo v združenju in poudarjajo, da se bodo še naprej borili za vzpostavitev nadzora nad bančnim sistemom v Sloveniji, za kar bodo uporabili vsa zakonita sredstva.
Po informacijah združenja, ki jih je danes zapisal Večer, je sodišče, ker se kreditna pogodba glasi na švicarske franke, ocenilo, da gre za kredit v frankih, čeprav so tožniki prejeli evre.
Ker je pogodba vsebovala zapis, da se kreditojemalec zaveda in banki potrjuje, da izključno sam v celoti prevzema tečajno tveganje, ki lahko nastopi zaradi nihanja tečaja, je sodišče po pisanju časnika ocenilo, da so bili ti zadostno opozorjeni na tveganja.
Ob tem se je sodišče sklicevalo tudi na pričanje bančne referentke, ki je povedala, da jim je bilo stokrat rečeno, da je treba strankam pojasniti tveganje valutnih klavzul in spremembe obrestnih mer ter da je stranko tudi izrecno vprašala, ali ve, kaj pomeni tečajna razlika oziroma valutno tveganje. Pri tem je sodišče ocenilo, da dejstvo, da je ta zaposlena pri toženi stranki, ne omaja verodostojnosti njene izpovedbe.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
