Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo Martine Vuk, bi predlog nadomestil sedanji zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, hkrati pa se slovenski pravni red usklajuje s pravnim redom EU. Slovenija je namreč pred dvema letoma zaradi neurejenosti tega področja dobila uradni opomin.
Naloga zagovornika bo zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, osveščanje javnosti, informiranje in svetovanje o diskriminaciji. Prav tako bo moral izvajati neodvisne študije in analize, objavljati priporočila in izmenjavati informacije s pristojnimi evropskimi organi, še predvideva predlog.
Po predlogu bi imel zagovornik status državnega funkcionarja, imenoval bi ga državni zbor na predlog predsednika republike. Predlog zakona predvideva tudi zagovornikova inšpekcijska pooblastila, vendar zagovornik ne bo prekrškovni organ. Glob zato ne bo mogel izdajati, bo pa lahko primere predajal ustreznim službam.
Predlog pozdravljajo pri varuhinji človekovih pravic, saj da so le dočakali zakon, na katerega so opozarjali tudi v svojih priporočilih od leta 2007.
Najostreje je predlogu zakona med vabljenimi nasprotoval Aleš Primc iz Odbora 2014 in Koalicije Za otroke gre!, češ da je zakon protiustaven in zavajajoč. Predlog zakona namreč po njegovih besedah širi svoje pristojnosti na vsa področja družbenega življenja, kar bi se lahko hitro sprevrglo v kratenje svobode in preganjanje vseh drugače mislečih "ne da bi za to obstajala kakršna koli podlaga ali dokaz". Uvaja se obrnjeno dokazno breme, želi se preganjati miselni delikt, je nadaljeval. Vukova je te očitke zavrnila in opozorila na zavezanost uvajanja evropskih direktiv.
Oglasil se je tudi sedanji zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc, ki se boji, da so Primčeve besede "posledica premajhnega razumevanja in pomanjkanja iskrene želje, da bi se res poglobili v to, kaj posamezne zakonske določbe pomenijo". Zakon pozdravlja, ker da Slovenija po 12 letih agonije zaradi v naglici sprejetega zakona, ker smo vstopali v EU, končno dobiva zakonodajo, za katero nas ne bo sram pred mednarodno skupnostjo.
Zakon pozdravljajo tudi v skupini nevladnih organizacij, ki je pripravila nekaj predlogov, je danes dejala Katarina Bervar Strnad iz Pravno-informacijskega centra. Pogrešajo pa zakonsko možnost vložitve kolektivne tožbe, kar bi preprečevalo hude sistemske kršitve pravic ranljivih skupin.
Zakon pozdravljajo v SMC, po besedah poslanca Saše Tabakovića ne le zato, ker nam žuga Evropska komisija, ampak zaradi bolj transparentnega urejanja področne zakonodaje. Tako nam bo ta v ponos ne le v notranjem, ampak tudi zunanjem političnem smislu, je dodal.
Na nekatere domnevne nejasnosti v zakonu pa je opozoril najprej Primc, nato pa še poslanci SDS, ki zakonu v sedanji obliki nasprotujejo. Ustavili so se predvsem pri uvrščanju pohotnih pogledov med primere spolnega nadlegovanja. "Fant, ki bo hotel lepo pogledati dekle, preden se bo spustil v odnos z njo, bo o tem dvakrat premislil, ali bo ta pogled razumljen kot pohoten," je opozoril.
Tabaković jim je odgovoril, da spolno nadlegovanje seveda ni lep pogled, a da se nasilneži velikokrat izgovarjajo, da žrtvi niso naredili nič, da so je le lepo pogledali. Vukova pa je poudarila, da je treba zakon brati, kot piše in ne jemati določene besede iz konteksta.
Jelka Godec (SDS) je vprašala še, zakaj zdaj uvajajo samostojen institut, namesto, da bi ga pripojili denimo k varuhu človekovih pravic. Vlado je vprašala tudi, kaj je naredila doslej, da denimo invalidi ne bi imeli težave z dostopanjem do raznih uradov in pisarn. Problematizirala je tudi način imenovanja zastopnika, ki ga bo imenoval DZ, kar bo torej politična in ne strokovna odločitev.
Poslance danes sicer čaka še obravnava predloga zakona o partnerski zvezi, ki ga je vložil tedaj še nepovezani poslanec Jani Möderndorfer, zdaj poslanec SMC.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
