"Res je, da takšen zakon moramo sprejeti, ker ga narekuje evropska direktiva. Vendar bo Slovenija očitno spet prva država, ki z novim ukrepom raje omejuje, kot pa spodbuja gospodarstvo. Ne le, da želimo med prvimi sprejeti ta zakon, ampak so tudi vsebinske rešitve preveč omejevalne. Spet smo bolj papeški od papeža," je v komentarju, ki so ga danes posredovali z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), zapisal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Kot pravijo v GZS, naj bi bila po predlogu slovenska podjetja, ki so naročniki, odgovorna za napake tujih podjetij, ki kot izvajalci za njih opravljajo dela, pri tem pa ni jasno, ali bodo enakih pravic deležni slovenski delavci na delu v tujini. "S tem bomo ponovno slovenskim podjetjem naložili bistveno večje breme, kot pa je smiselno," menijo v zbornici.
Omejitve za delodajalce pri pridobivanju obrazcev A1 - da bi pred napotitvijo poslovali že vsaj tri mesece, da ne bi smeli napotiti več kot 70 odstotkov delavcev, ki so pri njem zaposleni in da so pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge za izdajo obrazca zaposleni za polni delovni čas najmanj trije delavci - po mnenju GZS pomenijo škodo za gospodarstvo in tudi za zaposlene.
"Vsi ti in drugi pogoji nesorazmerno, brez jasne podlage in utemeljitve posegajo v svobodno gospodarsko pobudo, marsikomu onemogočajo normalno poslovanje in opravljanje del ali storitev v tujini in hkrati diskriminirajo med zaposlenimi za polni in krajši delovni čas," so prepričani v GZS.
Takšnega predloga zakona ne bodo podprli in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozivajo, naj ponovno premisli o vsebini predloga in naj skupaj s socialnimi partnerji "opredeli takšne pogoje, ki bodo poštenim podjetjem in podjetnikom omogočili normalno poslovanje".
V torek sta nasprotovanje predlaganemu zakonu izrazila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Menita, da bi pri podjetnikih in obrtnikih povzročil dodatno gospodarsko škodo in odpuščanja delavcev.
Pripombe na zakonski predlog je danes posredovalo tudi društvo Svetovalnica za migrante. Kot pravi Goran Lukić iz društva se težave pri kršitvah pravic delavcev, napotenih v tujino, pričnejo že s tem, da se verižno uradno podeljuje obrazce A1 tudi za podjetja, ki so v Sloveniji pravzaprav fiktivna.
Zato zahtevajo, da se oblikuje ustrezen sistem nadzora pri izdaji teh obrazcev, ki bo onemogočil izdajo obrazcev podjetjem, ki ne morejo dokazati, da najmanj 25 odstotkov svojega prometa ustvarijo v Sloveniji. Predlagajo tudi, da se povežejo podatkovne baze med uradnimi organi, na podlagi katerih se bo lahko ves čas napotitve preverjalo izpolnjevanje pogojev za izdajo obrazcev A1.
"Le na takšen način se bo pričelo preprečevati institucionalizirano ekonomsko trgovino z ljudmi, ki poteka preko uradnega izdajanja obrazcev A1 in ob kateri napotujejo v tujino celo podjetja, ki v Sloveniji nimajo niti odprtega, kaj šele aktivnega tekočega računa, kar je seveda absurdno," je zapisal Lukić in dodal, da se bo le tako resnično pričelo z bojem proti socialnemu dampingu in se bo izboljšal "v tem trenutku precej okrnjen" ugled slovenskih podjetij v tujini.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
