Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je v razpravi na parlamentarnem odboru spomnila, da je vlada kot neutemeljene zavrnila pomisleke državnega sveta (DS) o noveli in DZ predlagala, naj jo pri ponovnem odločanju podpre. Tudi tokrat je ministrica opozorila, da je glavni namen novele predvajanje slovenske glasbe tudi podnevi oz. v poslušljivem času.
Nekateri radijski programi namreč zakonsko obveznost predvajanja slovenske glasbe zagotavljajo predvsem v nočnem oddajnem času, s čimer izigravajo namen zakona, da zaščiti slovensko glasbo, je dejala Bizjak Mlakarjeva. Novosti, ki jih prinaša novela, pa po njenem mnenju ne vplivajo na delo glasbenih urednikov oz. ne posegajo v njihovo avtonomijo.
Predsednik odbora Dragan Matić (SMC) in njegova strankarska kolegica Anita Koleša sta napovedala, da bodo v poslanski skupini po pričakovani ponovni potrditvi novele v DZ takoj predlagali njeno nadgradnjo oz. novelacijo. Po njunih besedah želijo izboljšati določbe 86. a člena na način, ki bo tudi nacionalnemu radiu in radijskim postajam posebnega pomena omogočil doseganje obveznih kvot slovenske glasbe.
Tudi Matjaž Han (SD) in Marija Antonija Kovačič (DeSUS) sta napovedala, da bodo v njunih poslanskih skupinah na seji DZ ponovno podrli novelo. Pri tem se je Han strinjal z oceno, da velja še enkrat prisluhniti stališčem vpletenih in po potrebi izboljšati določbe v zvezi s kvotami slovenske glasbe v radijskih programih.
Poslanka NSi Ljudmila Novak je dejala, da ne dvomi v dober namen ministrice oz. novele zakona o medijih, dvomi pa v možnost učinkovitega nadzora zakonsko določenih kvot. Po njenih besedah bi zato veljalo razmisliti tudi o pozitivni diskriminaciji, ki bi nagradila radijske postaje z več predvajane slovenske glasbe.
"Glasbene kvote da, a v takšnem obsegu kot doslej," je na seji odbora poudaril generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Marko Filli. Določbe 86. a člena po njegovih besedah zaradi dejstva, da se večina govornega programa predvaja podnevi in ne ponoči, niso tehnično izvedljive. Ocenil je, da novela zato v smislu zaščite slovenske glasbe in njenega enakomernega predvajanja preko celega dneva prinaša več škode kot koristi.
Predstavnik DS Zoran Božič pa je poudaril, da ne ponovna podpora noveli ne njen padec zaradi odložilnega veta ni dobra rešitev. Novela namreč po njegovih besedah prinaša tudi dobre rešitve in je za DS neustrezen le 86. a člen, ki določa obvezne kvote slovenske glasbe. Državni svetnik je zato pozdravil namero poslanske skupine SMC, da predlaga izboljšave spornega člena.
DS je 4. februarja s 24 glasovi za in štirimi proti sprejel odložilni veto na novelo zakona o medijih. Ocenil je namreč, da novela posega v svobodo izražanja in svobodno gospodarsko pobudo, omejuje pa tudi avtonomijo glasbenih urednikov, je pojasnil Božič. Podobne pomisleke je v zakonodajnem postopku imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.
Seje odbora so se udeležili tudi nekateri predstavniki slovenskih glasbenih ustvarjalcev in noveli ponovno izrekli podporo. Zlatan Čordić - Zlatko se je pri tem zavzel za širšo podporo države domači glasbeni ustvarjalnosti, ne le s pomočjo obveznih kvot. Miša Čermak pa je izrazila nestrinjanje s stališčem predsednika interesnega združenja radiodifuznih TV in radijskih medijev Lea Oblaka, da so kvote, ki jih prinaša novela, pretirane in preveč zapletene.
Če bo novela uveljavljena, bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.
Novelo je 28. januarja podprlo 47 poslancev, za potrditev po odložilnem vetu DS pa je potrebnih najmanj 46 glasov. DZ bo o noveli ponovno odločal predvidoma na redni seji, ki se bo začela prihodnji teden.
Sicer se je odbor na seji seznanil tudi, kot je dejal njegov predsednik Matić, s komunikacijskim šumom, ki je nastal med Bizjak Mlakarjevo in Fillijem zaradi besed ministrice na seji DS. V razpravi o zlorabah kvot, ki naj bi jih novela preprečila, je namreč omenila sodelavce RTVS, hkrati pa se spraševala tudi o finančnem toku med založbami, mediji, uredniki in avtorji skladb.
Bizjak Mlakarjeva je tokrat dejala, da sta z generalnim direktorjem RTVS medtem že govoril o tej zadevi in rešila nesporazum. Ponovno je poudarila, da so njene besede na RTVS napačno razumeli, saj jim ni očitala ne koruptivnosti ne podleganja lobističnim pritiskom. Filli pa je dejal, da sprejema pojasnilo ministrice, da ni šlo za očitke na račun javne radiotelevizije ali njenih glasbenih urednikov.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
