Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Odpoved naj bi bila dana, ker naj tožnik ne bi opravljal svojega dela pravočasno, strokovno in kvalitetno, pri čemer pa ni navedeno kdaj in kdo naj bi to ugotavljal, niti v katerih konkretnih dogodkih naj bi se očitano ravnanje delavca tudi odražalo. Delodajalec posebne obrazložitve v odpovedi ni podal, v samem delovnem sporu pa odpovednega razloga oziroma obrazložitve ne more in ne sme širiti.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo podrobno pojasnila, kako je prišla do ocene dela tožnika in posledično do zaključka, da je potrebno pogodbo o zaposlitvi odpovedati. Sama vsebina ocene tožnika res ni povzeta v odpovedi, se pa sama odpoved na to oceno v celoti sklicuje, zato naj bi bila odpoved zadostno obrazložena. Po navedbah tožene stranke naj bi bila ocena tožniku vročena kot priloga obvestila o nameravani odpovedi in vabila na zagovor. Ker se tožnik zagovora sploh ni udeležil, tudi ni pomembno, da bi moral biti tožnik dodatno podrobno seznanjen z okoliščinami, vezanimi na odpoved že v vabilu, ampak bi ga tožena stranka s tem seznanila na samem zagovoru. Po oceni tožene stranke delodajalec v času odpovedi sam presodi, ali razpolaga z zadostnimi dokazi za njeno utemeljitev, v sodnem postopku pa nato dokaže utemeljenost odpovednega razloga, kar lahko stori tudi z dodatnimi dokazi, ki jih pridobi šele po odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Iz obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je delodajalec v določenem obdobju izvajal ocenjevanje tožnikovih delovnih rezultatov, pri čemer je bila sprejeta ocena, da tožnik pri svojem delu ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno. Slednje je bilo nato povzeto tudi v sami odpovedi pogodbe, dodatno pa je še bilo, da tožnik dela ni organiziral in vodil primerno ter da tožnik nima zahtevanih lastnosti in sposobnosti.
Po oceni sodišča takšna obrazložitev odpovednega razloga ni ustrezna. Zgolj povzemanje zakonske dikcije razlogov za odpoved ne zadostuje. Delodajalec je namreč v odpovedi dolžan dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navesti in obrazložiti okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pisna obrazložitev se nanaša predvsem na dejanski razlog za odpoved - potrebna je dovolj jasna opredelitev dejanskega odpovednega razloga, s katerim se delavec seznani tudi pred predvidenim zagovorom.
Tožnik se je z dejanskim odpovednim razlogom seznanil šele s prejemom odgovora na tožbo, v katerem je tožena stranka odpovedni razlog obrazložila. Le-ta v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako tožena stranka ni dokazala, da bi bila listina - ocena dela tožnika slednjemu kadarkoli vročena. S takim ravnanjem je tožena stranka kršila določbo 87. člena ZDR-1, s pričo česar je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in je posledično sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
