Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Knez z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je predlagani zakon izredno neuravnotežen, in sicer v korist naročnikov. "Menimo, da bo z novim zakonom na področju javnega naročanja več težav kot doslej," je ocenil.
Zato v zbornici zahtevajo dosledno uvedbo merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, določitev metod za transparentno preverjanje nenormalno nizkih ponudb, usposobljene javne naročnike in nadzor nad izvedbo javnih naročil, sorazmerne obveznosti naročnikov, izbranih ponudnikov in njihovih podizvajalcev, transparentno in odgovorno vodenje in izvajanje javnih naročil ter zagotovitev pravega dvostopenjskega pravnega varstva.
Knez je poudaril, da je gospodarstvo pripravljeno sodelovati pri oblikovanju sistemskih podlag, priporočil, smernic in navodil, s ciljem dvigniti javno naročanje v Sloveniji na raven primerljivih članic EU.
"Priložnost je tu, a menimo, da bi morala biti še posebej država zainteresirana za povezovanje s krovnimi združenji tako ponudnikov kot naročnikov, da skupaj naredimo sistem pregleden. Tako bomo zmanjšali korupcijska tveganja in tržne anomalije," je prepričan Knez.
Gospodarstveniki so kritični predvsem do kriterija cene. Ta se, kot je poudaril predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Branič, pri javnih naročilih pogosto pojavlja kot edini kriterij. Pri tem pa, kot je dodal pomočnik direktorja IBE Elvis Štemberger, ne obstaja učinkovit način izločanja neprimerno nizkih ponudb. Direktorica ATE Globalis Anita Hostnik je prepričana, da je zaradi kriterija najnižje cene že prišlo do razvrednotenja nekaterih poklicev, kot je denimo prevajalski.
Storitvena podjetja se, kot je pojasnila Hostnikova, ob tem soočajo še s težavo najnižje cene z DDV. pri tem gre po njenih besedah za diskriminacijo podjetij, ki plačujejo davke, in za privilegiran položaj s.p.-jev in drugih podjetij, ki niso davčni zavezanci.
Gospodarstveniki so sicer kritični tudi do odločanja Državne revizijske komisije, nepoenotenih razpisov in do nestrokovnih komisij za izbor, pa tudi do pomanjkanja odgovornosti naročnikov. Država bo, kot je poudaril Branič, morala upoštevati tudi socialni dumping.
Generalni direktor Farme Ihan Marko Višnar je opozoril tudi na nujnost vzpostavitve mehanizma za preverjanje izvedbe javnih naročil, ki bo onemogočil ponavljanje preteklih napak. Zakonodajalca je pozval tudi k vgraditvi več samozaščitnih mehanizmov v zakon.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
