Slovenski davčni organ lahko določene transakcije slovenskega davčnega zavezanca (pravne osebe ali stalne poslovne enote) s svojo matično družbo iz druge države prekvalificira v prikrito izplačilo dobička in obdavči z davčnim odtegljajem. Načeloma bi bilo takšno prikrito izplačilo dobička znotraj EU oproščeno plačila davčnega odtegljaja, upoštevaje Direktivo 2011/96/EU¹ (v nadaljevanju: Direktiva), a je slovenski zakonodajalec v drugem odstavku 71. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)² izrecno določil, da prikrita izplačila dobička kot posledica neskladnosti s pravili o transfernih cenah niso deležna ugodnosti po Direktivi. Predmetni prispevek je namenjen analizi te problematike.

Sodišče Evropske unije (SEU) je odločilo, da zahteva po izvedbi presoje vplivov na okolje za urbanistični projekt ne more biti odvisna izključno od velikosti tega projekta.

Z odločbo Buhuceanu in drugi proti Romuniji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo v prid spoštovanja pravice do zasebnega in družinskega življenja istospolnih parov v Romuniji.

Državni zbor je 23. maja 2023 sprejel spremembe in dopolnitve H Poslovnika državnega zbora (PoDZ-1). Spremembe, ki se v bistvenem nanašajo na določbe PoDZ-1 glede razprave o predlogih v zvezi z dnevnim redom in razporejanja neporabljenega časa za razpravo, bodo začele veljati 10. junija 2023.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presojalo ravnanje Italije s štirimi državljani Tunizije v nastanitvenem centru za migrante na italijanskem otoku Lampedusa.

Višje sodišče je zvišalo denarno kazen, pri čemer je upoštevalo težo in način storitve kaznivega dejanja, spregledalo pa ni niti dejstva, da je bilo kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubja.

Toženka je v tožbi zoper odločbo Vlade RS v postopku prevlade javne koristi energetike (obnovljivih virov energije) nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice uveljavljala številne kršitve postopka, med drugim uporabo napačne podlage za vodenje postopka, upoštevanje napačnih mnenj ter napačno in pomanjkljivo ugotovljene in presojene vplive na živalske in rastlinske vrste in napačno upoštevanje prevlade javnega interesa.

Ureditev, po kateri je stečajni upravitelj s trenutkom pravnomočnosti obtožnice oziroma razpisane glavne obravnave v zvezi s katerimkoli kataloškim kaznivim dejanjem v vsakem primeru suspendiran, ni sorazmerna s ciljem zagotavljati zaupanje v delovanje upraviteljev in objektivno integriteto postopkov insolventnosti, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-414/20 z dne 3. 5. 2023. Zato je ugotovilo, da je deveti odstavek v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS).

Smrt kopilota ne pomeni »izrednih razmer«, temveč je podobno kot katera koli nepričakovana bolezen, ki lahko prizadene nepogrešljivega člana posadke, neločljivo povezana z običajnim opravljanjem dejavnosti letalske družbe in te ne oprosti obveznosti plačila odškodnine potnikom.

V zadevi Szolcsán proti Madžarski je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo o vprašanju diskriminacije v šolstvu na podlagi rase in etničnega porekla.

Vrhovno sodišče se je v kompleksni kazenski zadevi, v kateri je bilo več oseb spoznanih za krive kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril oziroma nedovoljenega dajanja daril ter obsojenih na kazen zapora ter plačilo denarne kazni, pri odločanju o zahtevi o varstvu zakonitosti med drugim opredelilo tudi do videokonferenčnega zaslišanja priče.

Zakon o državnem svetu (ZDSve), ki kot pogoj za kandidiranje določa poklicno opravljanje dela oziroma dejavnosti na področju kulture in športa, je treba razumeti tako, da ta pogoj izpolnjujejo ne le kandidati, ki opravljajo delo oziroma dejavnost izključno na tem področju, temveč zadošča, da delo oziroma dejavnost na področju kulture in športa poklicno opravljajo v pomembnem delu, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Mp-3/22, U-I-349/18 z dne 19. 4. 2023.

V državnem zboru je v postopku obravnave 6. sprememba > Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), ki med drugim uvaja dva nova upravna postopka, in sicer za razveljavitev in za ugotovitev ničnosti znamke. Uvaja se tudi možnost za imetnike evropskega patenta, da v primeru zavrnitve zahteve za registracijo enotnega učinka evropskega patenta tega vpišejo v register v Sloveniji.

Ustavnopravno nesprejemljivo je, če je stopnja nedoločnosti pravnega pojma sama po sebi previsoka. V primeru drugega odstavka 12. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) gre za tak položaj, je zapisalo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-262/19 z dne 6. 4. 2023. Drugi odstavek 12. člena ZMVN-1 je zato razveljavilo.