Kot je izpostavil dekan Fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj, je bil padec berlinskega zidu čas upanja. V vzponu so bili zaščita človekovih pravic in krepitev vlog različnih sodišč, med njimi tudi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa je danes skupaj z zaščito človekovih pravic v Evropi pred novimi izzivi.
Najaktualnejše izzive je povzel sodnik omenjenega sodišča Paul Mahoney, ki je spregovoril o zgodovinski vlogi sodišča in njegovem spreminjanju ter stalnem prilagajanju. Sedanji obraz evropskega sodišča ni obraz, ki so ga začrtali ustanovitelji in verjetno se bo moral še naprej spreminjati, da bo ohranil svojo funkcijo in učinkovitost v spreminjajočem se svetu, je izpostavil Mahoney.
Med drugim je spregovoril o krepitvi načela subsidiarnosti in prenosa evropskih praks varstva človekovih pravic na nacionalna sodišča.
Profesor Peter Jambrek pa je opozoril na aktualno vprašanje, povezano s Slovenijo, o nasledstvu Boštjana M. Zupančiča kot sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Spomnil je na pomen nadzora sistemov izbora sodnikov posameznih držav, da se zagotovi, da je sestava evropskega sodišča čim boljša.
Na vprašanja vloge in učinkovitosti sodišča se veže tudi vprašanje o samoodločbi posameznikov, manjšin ali držav. Kot je pojasnil bivši sodnik sodišča v Strasbourgu Luzius Wildhaber, so sodbe sodišča sedaj večinoma zavezujoče, vendar se vse države niso pripravljene ravnati po sodbah in nekatere zato niso nikdar izvršene.
Mahoney je spomnil, da Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na tem, da je najboljši način zaščite človekovih pravic, da se zagotavlja zdravo, pluralistično politično demokracijo. Na ta način naj bi se preprečile vojne, saj naj se demokratična država, ki spoštuje človekove pravice, ne bi podala v vojno.
"Kaj se nam je zgodilo od tiste teorije, da demokratične države ne gredo v vojno," se je vprašal Wildhaber. V Evropi so se ponovno začeli pojavljati nacionalistični konflikti, ki vključujejo ali potencialno vključujejo velike kršitve človekovih pravic, pri čemer je trenutno najnevarnejši konflikt med Rusijo in Ukrajino.
Vprašanje je, kakšna je v tem primeru lahko učinkovitost Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se običajno ukvarja s posamezniki in skupinami ter njihovimi izkušnjami kršitve pravic. Ali je sodišče zmožno konstruktivno in preventivno obravnavati velike kršitve in sistemske težave, kakršne se pojavljajo v Ukrajini, je kot enega od izzivov izpostavil Mahoney in omenil različne pritiske, da bi se sodišče namesto na individualne zadeve, kjer posamezniki iščejo osebno zadoščenje, osredotočilo na takšne velike težave in splošno korist.
Podrobneje se je na rusko-ukrajinski konflikt osredotočil predsednik Društva za mednarodne odnose Bojan Grobovšek, ki je pokazal na nekatere znake, ki lahko dajejo nekaj optimizma za rešitev situacije, med njimi tudi izid ukrajinskih volitev. Izpostavil pa je vprašanje, ali ukrajinska kriza daje nov pomen Evropi in kaj se bo zgodilo, če se bo morala Evropa odzvati s pravimi sankcijami.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
