Napetost na trgu je manjša, a razdolževanje še traja - to je bruseljska ocena splošnega stanja oziroma naslov poglavja o Sloveniji v gospodarski napovedi, ki jo je danes objavila Evropska komisija.
Krhko okrevanje se bo po oceni Bruslja v Sloveniji začelo v drugi polovici tega leta, k čemur bodo prispevali boljši tržni pogoji, a posojanje zasebnemu sektorju ostaja omejeno zaradi še ne dokončanega procesa razdolževanja bank in podjetij.
Le Ciper in Slovenija bosta letos še beležila padanje BDP, je na novinarski konferenci ob predstavitvi napovedi izpostavil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Cipru komisija napoveduje 4,8-odstotni padec BDP.
V letu 2015 bodo šibkejšo rast od Slovenije beležili Ciper (0,9-odstotka) ter Italija in Hrvaška (po 1,2 odstotka), enako rast kot Slovenija pa Finska in Nizozemska ter zunaj Evrope na primer Japonska.
Napoved je boljša kot novembra, ko je komisija ocenila, da bo Slovenija letos z enoodstotnim padcem BDP poleg Cipra edina še vedno v recesiji, za leto 2015 pa ji je napovedala 0,7-odstotno, a najšibkejšo rast v celotni EU.
Bruselj je izboljšal tudi oceno rasti v lanskem letu. Medtem ko je novembra Sloveniji za lani napovedal 2,7-odstotni padec BDP, je sedaj to številko zmanjšal na 1,6-odstotno skrčenje BDP.
Za letos in prihodnje leto je boljša tudi napoved za primanjkljaj. Bruselj je novembra Sloveniji za letos napovedal 7,1-odstotni primanjkljaj (3,6-odstotnega brez dokapitalizacije bank), za leto 2015 pa 3,8-odstotnega.
A oceno o lanskem primanjkljaju je poslabšal s 5,8 odstotka BDP (štiriodstotnega brez dokapitalizacije bank) na 14,9 odstotka BDP, predvsem zaradi dokapitalizacij bank.
Brez "enkratnega" ukrepa dokapitalizacij bank, ki ga komisija pri ukrepanju zaradi presežnega primanjkljaja ne upošteva, bi bil slovenski primanjkljaj po njeni oceni lani 3,7-odstoten.
V okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi sicer morala Slovenija javnofinančni primanjkljaj lani znižati na 4,9 odstotka BDP, letos na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.
To kaže, da bo potreben še dodaten fiskalni napor, torej dodatni ukrepi za znižanje primanjkljaja. Številke za primanjkljaj so v Sloveniji tudi precej slabše od povprečja v območju evra in EU.
Javni dolg Slovenije strmo raste. Leta 2008 je znašal 22 odstotkov BDP, zdaj že presega 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, je pa še vedno pod povprečjem v območju evra in EU.
Bruselj je napovedi glede dolga občutno poslabšal. Za letos Sloveniji napoveduje dolg v višini 75,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se povzpel na 78 odstotkov BDP; lanski dolg po ocenah komisija znaša 71,9 odstotka BDP.
Za primerjavo: še novembra je Bruselj Sloveniji za lani napovedal 63,2-odstotni dolg, za letos 70,1-odstotnega, za leto 2015 pa 74,2-odstotnega.
Brezposelnost v Sloveniji bo letos po napovedih komisije 10,8-odstotna, v prihodnjem letu pa 10,7-odstotna, kar je manj od povprečja v območju evra, ne pa tudi od povprečja v celotni EU.
Več pozornosti kot javnim financam je Rehn tokrat pri orisu splošnih razmer posvetil padanju inflacije. Slovenija bo letos po bruseljski napovedi beležila 0,8-odstotno, v letu 2015 pa 1,3-odstotno, kar je nekoliko manj oziroma enako kot povprečje v območju evra.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
